Gabrovec in Eržen izbrana za vodenje NIJZ
Svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je zdajšnjima v. d. generalnega direktorja Branku Gabrovcu in v. d. strokovnega direktorja Ivanu Erženu podelil polni mandat za opravljanje funkcije, so sporočili z NIJZ. Soglasje k imenovanjema mora sicer podati še vlada. Omenjena je sicer za vršilca dolžnosti imenoval svet zavoda v aktualni sestavi, v katerem je nova vlada zamenjala predstavnike. Tako bi bilo bržkone presenečenje, če ne bi dobila ponovnega zaupanja sveta zavoda. Njun mandat traja po pet let.
Na razpisa sta poleg njunih prispeli še po dve prijavi. Za mesto strokovnega direktorja se je prijavila tudi zdravnica Lucija Perharič, specialistka interne medicine in toksikologinja z NIJZ.
Pred kratkim smo poročali, da sodi Gabrovec med najbolj obremenjene javne uslužbence in da je lani delal skoraj deset ur vsak dan. Čez leto se mu je tako nabralo skoraj 1300 nadur, na mesec je lani v povprečju delal 108 ur čez polni delovni čas. Perharičeva se je na te podatke odzvala na facebooku: »Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu, so vedeli že stari Rimljani. Tisti, ki spadamo med NIJZ govedo, imamo pravico do 20 nadur mesečno, to je 240 na leto.«
Na vprašanje, zakaj se je odločila za prijavo, je Perharičeva dejala, da se je razlogov v 23 letih njenega službovanja na NIJZ oziroma nekdanjem IVZ nabralo veliko. Povod pa je bila izjava predsednika vlade Roberta Goloba na Televiziji Slovenija, da na tem mestu vidi prof. Eržena. »V mladosti sem trenirala plavanje. Pripravljeni, na startu, zdaj. Zmaga najboljši, ne pa tisti, ki ga vnaprej izbere predsednik plavalne zveze.«
Povedala je, da možnosti zelo verjetno nima. V vsakem svetu zavodov je namreč vedno več svetnikov, ki jih imenuje vlada, kot pa preostalih. In če minister naroči, naj izberejo določenega kandidata, se obkroži njegovo ime, ne glede na njegove reference in kvaliteto programa, pravi. Od leta 2006 do 2009 je bila predstavnica zaposlenih v svetu IVZ in predstavnica vlade v svetu onkološkega inštituta, zato ima izkušnje z izbiro direktorjev.
Svet zavoda NIJZ vodi Mitja Blaganje, sicer v. d. generalnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu, v njem pa sedijo še doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica novomeške bolnišnice (tudi SD), doc. dr. Branko Bregar, Andraž Jakelj, mag. Ana Vodičar, mag. Suzana Jarc, An Galičič.
Gabrovec je tudi predsednik sveta SD (Socialnih demokratov) za zdravje, član sveta Onkološkega inštituta in UKC Maribor ter zdravstvenega sveta pri ministrstvu.
Stranko SD smo že 6. septembra vprašali, kakšno je njihovo stališče glede velikega števila delovnih ur, ki jih je opravil Gabrovec, predsednik njihovega sveta za zdravje. Po njihovem mnenju gre za anomalijo, ki se v javnem sektorju ne bi smela dogajati. Ali menijo, da v omenjeni zadevi ni nič spornega – v kolikor gre po njihovem za anomalijo, ali gospod Gabrovec še uživa zaupanje njihove stranke, nas je zanimalo.
Odgovorili so, da delovnih obveznosti dr. Branka Gabrovca iz naslova dela v imenu delodajalca, pri katerem je zaposlen, ne morejo komentirati. »Delodajalce in zaposlene k spoštovanju pravic in obveznosti iz naslova dela zavezujejo pravila, ki jih delodajalec določi sam oziroma se navezujejo na zakonske in podzakonske akte, ki urejajo delovna razmerja. Vsak delodajalec mora imeti po veljavni zakonodaji opredeljene delovne naloge in obveznosti, ki so določeni za posamezno delovno mesto glede na njegovo zahtevnost, pri čemer lahko na obseg dela v določenem časovnem obdobju vpliva več dejavnikov, v največji meri pa gre za nepredviden in neobičajen obseg dela, ki ga zaposlenemu odreja nadrejeni. Problematika dela čez polni delovni čas oz. nadurno delo posega na več življenjskih področij in se neposredno navezuje na organizacijo delovnih procesov in delovnih nalog v organizaciji – naj bo to organizacija v javnem sektorju ali gospodarstvu, zato je smiselno, da ga na ravni države in družbe v času, ko se spreminjajo načini in možnosti dela, obravnavamo celostno.«
