Počivalšek: V življenju sem vedno pazil na integriteto
KPK je po izvedenem nadzoru nabav zaščitne opreme zaznala večje število korupcijskih tveganj. Preiskave tudi proti Počivalšku in Galetu.
Odpri galerijo
FOTO: Matej Družnik/Delo
Komisija za preprečevanje korupcije je po izvedenem tematskem nadzoru nabav zaščitne opreme uvedla 21 preiskav suma kršitve integritete uradne osebe. Med drugim je uvedla preiskave proti ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku, nekdanjemu državnemu sekretarju Alešu Cantaruttiju in nekdanjemu uslužbencu zavoda za blagovne rezerve Ivanu Galetu.
Poleg omenjenih bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preiskovala še v. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomija Rumpfa, nekdanjega direktorja zavoda Antona Zakrajška, uslužbenca zavoda Alojzija Černeta in Marka Naraločnika ter uslužbenko ministrstva za gospodarstvo Andrejo Potočnik, so sporočili iz KPK.
Kot so spomnili v komisiji, je KPK v okviru tematskega nadzora v zavodu za blagovne rezerve in drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni covid-19, zaznala večje število korupcijskih tveganj. Zato je pristojnim podala priporočila. Hkrati pa je zaznala tudi nekatere sume kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi katerih je v novembru uvedla 21 preiskav.
»Zgodbo nabave medicinske opreme hočem dokončno razčistiti, zato si želim, da se pospešijo vsi postopki s tem v zvezi. KPK izvaja svoje pristojnosti v skladu z zakonodajo, kar seveda spoštujem in bom z njimi korektno sodeloval. Želim, da se vse okoliščine in vsa dejstva čim prej razjasnijo in da pridemo do konca te zgodbe,« se je na preiskave odzval gospodarski minister Počivalšek.
Povedal je, da je nabava medicinske opreme na začetku epidemije potekala v norih okoliščinah, ko je v Sloveniji vladal strah, saj zdravstveni sistem ni bil pripravljen in opremljen, v svetu pa je divjala vojna za opremo. »Seveda je bilo takrat precej zmede, saj niti zdravstveni sistem niti birokratski aparat nista bila pripravljena na nabavo v tako divjem kontekstu. S kolegi na ministrstvu smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh, da smo zdravstvu v najkrajšem času zagotovili opremo. Vse tiste ponudbe, ki so obljubljale nabavo v kratkem dobavnem roku, smo sprejeli,« je pojasnil. »V življenju sem vedno pazil na integriteto in zato obtožbe zavračam in hočem dokončno razčistiti to zgodbo ter si vrniti dobro ime«.
Vse postopke je KPK uvedla zaradi suma kršitve integritete uradne osebe. Sume kršitev je zaznala v osmih poslih, v katerih so bili izbrani ponudniki Public Digital Infrastructure, Hmezad - TMT, Gorenje gospodinjski aparati, GenEplanet diagnostika, Cross Continental, Dobnik Trade, Tehno-Mag in Medicop.
Kot so poudarili v KPK, bo šele preiskava pokazala, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali pa bodo ovrženi. »Obravnavane osebe bodo imele v postopku preiskave vse pravice v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, prav tako bodo imele možnost pojasniti svoja ravnanja,« so še zagotovili v KPK.
V. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomi Rumpf pozdravlja današnje obvestilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o uvedbi preiskave glede postopkov nabave zaščitne in medicinske opreme. Napovedal je, da bo storil vse, da se izvedejo vsi potrebni postopki, s katerimi se bo zgodbi nabav zaščitne opreme prišlo do dna.
Rumpf dejal v današnji izjavi za medije, se je ob tem treba zavedati, da so se takratne aktivnosti izvajale v izrednih razmerah, na vrhuncu svetovne pandemije covida-19, ko je bil trg zaščitne in medicinske opreme dobesedno razsut. »To dejstvo ne opravičuje morebitnih nepravilnosti posameznikov, se ga pa je treba zavedati ob vseh morebitnih preuranjenih sodbah v javnosti,« je poudaril.
Na preiskave se je odzval minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je na vladni novinarski konferenci ocenil, da se »praktično vsaka nabava v tej državi že smatra kot na pol kriminalno dejanje, še preden se začne.« Ob tem priznava, da včasih prihaja do nepravilnosti, nekaterih tudi namerno. A po njegovih besedah kakršnokoli obsojanje, preden niso vse ugotovitve znane, ni smiselno. »Ko pa enkrat so, takrat gre pa zares, ampak s strani pristojnih institucij,« je poudaril. Zato je treba počakati, da pristojne institucije svojo nalogo opravijo, pri čemer je prepričan, »da bo tudi sprejeta odgovornost tistih, pri katerih je bilo karkoli ugotovljenega, da je bilo vodeno na napačen način.«
Poleg omenjenih bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preiskovala še v. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomija Rumpfa, nekdanjega direktorja zavoda Antona Zakrajška, uslužbenca zavoda Alojzija Černeta in Marka Naraločnika ter uslužbenko ministrstva za gospodarstvo Andrejo Potočnik, so sporočili iz KPK.
Kot so spomnili v komisiji, je KPK v okviru tematskega nadzora v zavodu za blagovne rezerve in drugih subjektih javnega sektorja, ki so izvajali nabavo zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni covid-19, zaznala večje število korupcijskih tveganj. Zato je pristojnim podala priporočila. Hkrati pa je zaznala tudi nekatere sume kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi katerih je v novembru uvedla 21 preiskav.
Počivalšek: Želim, da pridemo do konca te zgodbe
»Zgodbo nabave medicinske opreme hočem dokončno razčistiti, zato si želim, da se pospešijo vsi postopki s tem v zvezi. KPK izvaja svoje pristojnosti v skladu z zakonodajo, kar seveda spoštujem in bom z njimi korektno sodeloval. Želim, da se vse okoliščine in vsa dejstva čim prej razjasnijo in da pridemo do konca te zgodbe,« se je na preiskave odzval gospodarski minister Počivalšek.
Povedal je, da je nabava medicinske opreme na začetku epidemije potekala v norih okoliščinah, ko je v Sloveniji vladal strah, saj zdravstveni sistem ni bil pripravljen in opremljen, v svetu pa je divjala vojna za opremo. »Seveda je bilo takrat precej zmede, saj niti zdravstveni sistem niti birokratski aparat nista bila pripravljena na nabavo v tako divjem kontekstu. S kolegi na ministrstvu smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh, da smo zdravstvu v najkrajšem času zagotovili opremo. Vse tiste ponudbe, ki so obljubljale nabavo v kratkem dobavnem roku, smo sprejeli,« je pojasnil. »V življenju sem vedno pazil na integriteto in zato obtožbe zavračam in hočem dokončno razčistiti to zgodbo ter si vrniti dobro ime«.
Pošiljka zaščitne opreme aprila na brniškem letališču. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Vse postopke je KPK uvedla zaradi suma kršitve integritete uradne osebe. Sume kršitev je zaznala v osmih poslih, v katerih so bili izbrani ponudniki Public Digital Infrastructure, Hmezad - TMT, Gorenje gospodinjski aparati, GenEplanet diagnostika, Cross Continental, Dobnik Trade, Tehno-Mag in Medicop.
Kot so poudarili v KPK, bo šele preiskava pokazala, ali bodo zaznani sumi kršitev tudi potrjeni ali pa bodo ovrženi. »Obravnavane osebe bodo imele v postopku preiskave vse pravice v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku, prav tako bodo imele možnost pojasniti svoja ravnanja,« so še zagotovili v KPK.
Rumpf začetek priskave pozdravlja
V. d. direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve Tomi Rumpf pozdravlja današnje obvestilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o uvedbi preiskave glede postopkov nabave zaščitne in medicinske opreme. Napovedal je, da bo storil vse, da se izvedejo vsi potrebni postopki, s katerimi se bo zgodbi nabav zaščitne opreme prišlo do dna.
Rumpf dejal v današnji izjavi za medije, se je ob tem treba zavedati, da so se takratne aktivnosti izvajale v izrednih razmerah, na vrhuncu svetovne pandemije covida-19, ko je bil trg zaščitne in medicinske opreme dobesedno razsut. »To dejstvo ne opravičuje morebitnih nepravilnosti posameznikov, se ga pa je treba zavedati ob vseh morebitnih preuranjenih sodbah v javnosti,« je poudaril.
Gantar priznava, da prihaja do nepravilnosti
Na preiskave se je odzval minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je na vladni novinarski konferenci ocenil, da se »praktično vsaka nabava v tej državi že smatra kot na pol kriminalno dejanje, še preden se začne.« Ob tem priznava, da včasih prihaja do nepravilnosti, nekaterih tudi namerno. A po njegovih besedah kakršnokoli obsojanje, preden niso vse ugotovitve znane, ni smiselno. »Ko pa enkrat so, takrat gre pa zares, ampak s strani pristojnih institucij,« je poudaril. Zato je treba počakati, da pristojne institucije svojo nalogo opravijo, pri čemer je prepričan, »da bo tudi sprejeta odgovornost tistih, pri katerih je bilo karkoli ugotovljenega, da je bilo vodeno na napačen način.«
