Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Previdno s kurilnimi napravami, ki so deset let samevale

Draginja ljudi sili, da spet bolj posegajo po manj prijaznih gorivih in napravah. Šele spomladi bo jasno, koliko več smo onesnaževali.
Preseganje mejnih dnevnih vrednosti PM 10 se pojavlja skoraj izključno od oktobra do marca. FOTO: Blaž Samec/Delo
Preseganje mejnih dnevnih vrednosti PM 10 se pojavlja skoraj izključno od oktobra do marca. FOTO: Blaž Samec/Delo
27. 9. 2022 | 14:40
27. 9. 2022 | 18:46
6:09

Zima in ogrevalna sezona sta vsako leto tudi sinonim za čezmerno onesnažen zrak. Glede na energetsko krizo je pričakovati, da bodo številni iz »omar« potegnili stare kurilne naprave na manj prijazna goriva. Bomo zato v Sloveniji to zimo dihali še slabši zrak kot sicer in tudi nadpovprečno obolevali ter posledično umirali?

Lokacije z največkrat preseženo dnevno mejno vrednostjo PM10. INFOGRAFIKA: Delo
Lokacije z največkrat preseženo dnevno mejno vrednostjo PM10. INFOGRAFIKA: Delo

»To bo jasno ob koncu zime, saj je onesnaženje odvisno tudi od vremena, inverzij, predvsem pa od ozaveščenosti ljudi o pravilnem kurjenju,« odgovarja Tanja Bolte, v. d. generalnega direktorja direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu, ki je pred prihajajočo kurilno sezono skupaj z NIJZ, Obrtno zbornico Slovenije (OZS) in Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS organiziralo novinarsko konferenco. Boltetova razume, da se bodo »ljudje verjetno zaradi finančnih vložkov spet odločali za trda goriva,« zaradi česar bosta tudi država oziroma Eko sklad zagotovila dodatna sredstva za subvencije oziroma menjavo malih kurilnih naprav.

image_alt
Zdravniki nasprotujemo sežiganju odpadkov v Ljubljani

Slovenci se še vedno pretežno grejemo na trda goriva, več kot 200.000 teh peči je starejših od 25 let, vanje pa pogosto trpamo, kar nam pride pod roko in kar bolj kot v peč sodi v smeti, to so papir, plastika, embalaža, tudi tekstil … Prav neustrezne kurilne naprave, neustrezna goriva in nepravilno kurjenje pa povzročajo največje onesnaženje s PM10. Kot pravi Boltetova, so neučinkovite kurilne naprave oziroma individualna kurišča glavni vir onesnaženja s PM10 v zimskem času pri nas.

Zadnja tri leta brez preseganj PM10

V zadnjih treh letih Arso sicer nikjer v državi ni zaznaval več kot dovoljenih 35 preseganj PM10 na leto. Kot sklicujoč se na večletno kemijsko analizo prašnih delcev pravi Boltetova, se dnevne mejne vrednosti – več kot 50 mikrogramov PM10 na kubični meter – pojavljajo izključno v kurilnih sezonah: »V dneh, ko je presežena mejna vrednost, se delež prispevka kurjenja lesa zviša v povprečju s 30 na 50 odstotkov.«

Da je breme bolezni – od bolezni srca in ožilja, dihal do pljučnega raka – zaradi onesnaženega zraka primerljivo tistemu, ki ga pripisujemo nezdravi prehrani in kajenju tobaka, že leta opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre okrog osem milijonov Zemljanov, od teh okrog 1700 Slovencev – od tega vsaj 40 prebivalcev Ljubljane. Onesnažen zrak vse bolj povezujejo tudi s sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Škodljivost je odvisna od velikosti delcev, opozarja zdravnica z NIJZ Majda Pohar. Ultrafini delci, denimo, prek vohalnega živca vstopajo tudi v možgane.

Ljudi skrbijo stare peči

Slovenci se še vedno pretežno grejemo na trda goriva. FOTO: Matej Družnik/Delo
Slovenci se še vedno pretežno grejemo na trda goriva. FOTO: Matej Družnik/Delo

Strah, da bomo letošnjo kurilno sezono zaradi draginje in posledično povečane uporabe peči, ki so stale deset ali več let, dihali bolj onesnažen zrak, je upravičen tudi po mnenju Simona Dovrtela, predsednika sekcije dimnikarjev pri OZS, saj v zadnjih dneh prejemajo več klicev uporabnikov glede pravilnega kurjenja in ponovnega zagona starih kurilnih naprav. Kar ni čudno, saj v Sloveniji vsako leto obravnavamo kar okrog deset zastrupitev z ogljikovim monoksidom s smrtnim izidom. Sicer pa lesno gorivo »ni a priori neustrezno«, pravi Dovrtel in opozarja na pravilno rabo starih ter vgradnjo novih peči, na redne preventivne dimnikarske preglede in sprotno sanacijo pomanjkljivosti – zlasti pa na izredne preglede peči, ki dlje časa niso delovale. »Če je peč pravilno vgrajena, se pravilno uporablja, izpolnjuje zahteve po emisijski učinkovitosti, ima dovolj zraka in v njej kurimo suh les, zadimljenosti po kotlinah in vaseh ne sme biti.«

Na kaj morajo paziti uporabniki peči in dimnikov

Dovrtel priporoča, naj bodo vse peči prijavljene dimnikarski družbi. V primeru uporabe peči, ki dlje časa ni delovala, naj dimnikarska družba opravi izredni pregled. Ob vgradnji nove peči se je koristno že prej posvetovati z dimnikarsko službo, da preveri varne pogoje, po vgradnji pa mora dimnikar s prvim pregledom preveriti izpolnjevanje pogojev za varno in učinkovito delovanje. Posebna pozornost je nujna v večstanovanjskih stavbah, kjer ob uporabi peči ogrožamo tudi druge stanovalce. Delovanje neprijavljene peči ali peči s pomanjkljivostmi je lahko izjemno nevarno ravnanje, opozarja Dovrtel.

Peči na tekoče in plinasto gorivo mora dimnikarska družba očistiti, pregledati in izmeriti emisije enkrat na leto. Tudi peči na trdno gorivo mora pregledati enkrat na leto, očistiti pa jih je treba od dva- do štirikrat v sezoni. Pri rednem delovanju klasične peči na drva ali štedilnika, kamina ... to lahko pomeni čiščenje na dva do tri mesece. Tako preprečimo morebitni dimniški požar, povečano porabo goriva in zamašitve dimnika ter peči.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine