Primer Sever posledica nepovezanih registrov?
Slovenija ima tri registre zaposlenih v zdravstvu, ki kljub temu, da zakon zapoveduje izmenjavo podatkov, za zdaj še ne sodelujejo.
![Fotografija: Univerzitetni klinični center - UKC, Interna klinika, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino. Nekdanji CIN. Ljubljana, Slovenija 4.julija 2018.
[UKC,Interna klinika,intenzivni oddelki,zdravniške sestre,zdravstveno osebje,zdravstveni delavci,zdravstvo,medicina,Ljubljana,Slovenija]](/media/images/20200912/347555.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Univerzitetni klinični center - UKC, Interna klinika, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino. Nekdanji CIN. Ljubljana, Slovenija 4.julija 2018.
[UKC,Interna klinika,intenzivni oddelki,zdravniške sestre,zdravstveno osebje,zdravstveni delavci,zdravstvo,medicina,Ljubljana,Slovenija]
Ljubljana – Primer Petre Sever, ki je poleg svojega imena ponaredila tudi diplomi medicinske sestre in zdravnice, je edini odkriti primer ponarejanja spričeval oziroma diplom v zdravstveni in babiški negi pri nas doslej. Zato toliko bolj odmeva. Zanimalo nas je, kdo v sistemu preverjanja potrebnih listin je zatajil; kdo je šibki člen?
V dvomilijonski Sloveniji obstajajo trije registri zaposlenih v zdravstvu, vodeni z enotno informacijsko tehnologijo, a med njimi ni izmenjave podatkov, kot bi si jo želeli. Zato se ne gre čuditi, da prihaja tudi do zlorab, kakršno si je privoščila Severjeva. Poleg tega je bila v času ministra za zdravje Tomaža Gantarja zbornica zdravstvene in babiške nege (ZZBN), ki vodi register najštevilčnejše skupine skoraj 30.000 zaposlenih v zdravstvu, dve leti brez javnega pooblastila za vodenje evidenc, eno leto jih je vodilo ministrstvo za zdravje (MZ), ki pa ni imelo ustrezne infrastrukture. Edina sreča je, da do Severjeve ponaredkov spričeval in diplom v našem zdravstvu ni bilo in tako tudi ne pogostih poizvedovanj v registrih. Poslej jih bo zagotovo več.
Medtem ko register zdravnikov, ki smejo samostojno opravljati zdravniško službo, vodi zdravniška zbornica – vpisanih je dobrih 8300 imen, je register ZZBN z vpisi tehnikov zdravstvene nege, (višjih in diplomiranih) medicinskih sester, (diplomiranih) babic in osebja za nego decembra 2017 štel 25.969 izvajalcev. Tretji register vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki pa ne spremlja medicinskih sester, zaposlenih v šolstvu, ali zaposlenih v centrih za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje ter v domovih za starejše … Neuradno NIJZ kljub temu, da mu zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva s 1. januarjem letos nalaga izmenjavo podatkov tudi z registrom ZZBN, tega ne omogoča. Predsednica ZZBN Monika Ažman je za Delo potrdila, da bo njihov register kmalu presegel 30.000 imen, kar pa ni prava slika, saj nimajo podatkov o osebah, ki so se upokojile ali umrle, zaradi česar lahko iz registra brišejo le naključna imena. Na NIJZ priznavajo, da izmenjave podatkov z ZZBN v nasprotju z zdravniško zbornico doslej ni bilo in se sklicujejo na pravno podlago za izmenjavo, ki velja šele od letos. O bodočem sodelovanju pa se dogovarjajo, pravi Nuša Kerč z NIJZ.
Medicinske sestre, od srednjih, višjih do diplomiranih, so že dolgo eden najbolj iskanih profilov v zdravstvenih zavodih, domovih za starejše in v drugih socialnih zavodih. Samo med 14. in 21. februarjem so omenjeni zavodi na portalu zaposlitev objavili skoraj štirideset potreb po sestrah. Med njimi je tudi bolnišnica Ptuj, ki išče diplomirano medicinsko sestro v intenzivni terapiji, za kar se je v trboveljskem primeru izdajala tudi Severjeva. V Ptuju so pojasnili, da od izbranih kandidatov, ki jih povabijo na razgovor, zahtevajo tudi originalno diplomo, da pa v času izpopolnjenih tehnologij za ponarejanje »laik« težko oceni, ali je original res original. Ponarejanje listin, pravijo, ni zgolj težava zdravstvenih institucij. Žal je postala »generalni problem« in hkrati prvi problem delodajalcev. Ti so prvi poklicani, da preverijo izvirnost dokumentov kandidatov. Za listine se običajno uporablja isti papir, posebni žig, posebna evidenčna številka in podpis odgovorne osebe; to naj bi bila zadostna zaščita. A kot pravijo na ZZBN, so zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti tisti, ki bi morali dosledno preveriti, ali zaposleni izpolnjuje pogoje za delo. Morda, dodajajo, bi bilo treba pristnost spričeval in diplom preverjati tudi pri izobraževalnih institucijah.
Kot zagotavlja Ažmanova, pri njih intenzivno preverjajo pristnost diplom diplomiranih medicinskih sester, hkrati usklajenost programov z evropsko direktivo preverjajo pri visokošolskih zavodih. »Skozi sito se je težko izmuzniti – razen če bi človek vse ponaredil. Vsak tehnik zdravstvene nege mora imeti spričevalo in potrdilo o opravljenem šestmesečnem pripravništvu ter strokovni izpit, ki ga dobi pri zdravstvenih zavodih, pooblaščenih od MZ. Pri prvi zaposlitvi sodelujemo s kadrovskimi službami. Vse to, menim, so močne varovalke,« dodaja Ažmanova. Ki bi postale še bolj učinkovite z izmenjavo podatkov ...
V dvomilijonski Sloveniji obstajajo trije registri zaposlenih v zdravstvu, vodeni z enotno informacijsko tehnologijo, a med njimi ni izmenjave podatkov, kot bi si jo želeli. Zato se ne gre čuditi, da prihaja tudi do zlorab, kakršno si je privoščila Severjeva. Poleg tega je bila v času ministra za zdravje Tomaža Gantarja zbornica zdravstvene in babiške nege (ZZBN), ki vodi register najštevilčnejše skupine skoraj 30.000 zaposlenih v zdravstvu, dve leti brez javnega pooblastila za vodenje evidenc, eno leto jih je vodilo ministrstvo za zdravje (MZ), ki pa ni imelo ustrezne infrastrukture. Edina sreča je, da do Severjeve ponaredkov spričeval in diplom v našem zdravstvu ni bilo in tako tudi ne pogostih poizvedovanj v registrih. Poslej jih bo zagotovo več.
Tri registre s podatki zaposlenih v zdravstvu imamo, ki med seboj ne sodelujejo. Foto Demaerre Getty Images/istockphoto
Zakon tako, v praksi drugače
Medtem ko register zdravnikov, ki smejo samostojno opravljati zdravniško službo, vodi zdravniška zbornica – vpisanih je dobrih 8300 imen, je register ZZBN z vpisi tehnikov zdravstvene nege, (višjih in diplomiranih) medicinskih sester, (diplomiranih) babic in osebja za nego decembra 2017 štel 25.969 izvajalcev. Tretji register vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki pa ne spremlja medicinskih sester, zaposlenih v šolstvu, ali zaposlenih v centrih za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje ter v domovih za starejše … Neuradno NIJZ kljub temu, da mu zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva s 1. januarjem letos nalaga izmenjavo podatkov tudi z registrom ZZBN, tega ne omogoča. Predsednica ZZBN Monika Ažman je za Delo potrdila, da bo njihov register kmalu presegel 30.000 imen, kar pa ni prava slika, saj nimajo podatkov o osebah, ki so se upokojile ali umrle, zaradi česar lahko iz registra brišejo le naključna imena. Na NIJZ priznavajo, da izmenjave podatkov z ZZBN v nasprotju z zdravniško zbornico doslej ni bilo in se sklicujejo na pravno podlago za izmenjavo, ki velja šele od letos. O bodočem sodelovanju pa se dogovarjajo, pravi Nuša Kerč z NIJZ.
V Sloveniji obstajajo trije registri zaposlenih v zdravstvu, ki pa si ne izmenjujejo podatkov.
Register zaposlenih v zdravstveni in babiški negi se bliža 30.000 imenom.
Delodajalci naj bolje preverjajo izvirnost dokumentov iskalcev zaposlitve.
Register zaposlenih v zdravstveni in babiški negi se bliža 30.000 imenom.
Delodajalci naj bolje preverjajo izvirnost dokumentov iskalcev zaposlitve.
Ponarejanje je postalo »generalni problem«
Zdravniška zbornica je eden od treh »zbiralcev« podatkov o zdravnikih. Foto Foto: Jure Eržen/delo
Medicinske sestre, od srednjih, višjih do diplomiranih, so že dolgo eden najbolj iskanih profilov v zdravstvenih zavodih, domovih za starejše in v drugih socialnih zavodih. Samo med 14. in 21. februarjem so omenjeni zavodi na portalu zaposlitev objavili skoraj štirideset potreb po sestrah. Med njimi je tudi bolnišnica Ptuj, ki išče diplomirano medicinsko sestro v intenzivni terapiji, za kar se je v trboveljskem primeru izdajala tudi Severjeva. V Ptuju so pojasnili, da od izbranih kandidatov, ki jih povabijo na razgovor, zahtevajo tudi originalno diplomo, da pa v času izpopolnjenih tehnologij za ponarejanje »laik« težko oceni, ali je original res original. Ponarejanje listin, pravijo, ni zgolj težava zdravstvenih institucij. Žal je postala »generalni problem« in hkrati prvi problem delodajalcev. Ti so prvi poklicani, da preverijo izvirnost dokumentov kandidatov. Za listine se običajno uporablja isti papir, posebni žig, posebna evidenčna številka in podpis odgovorne osebe; to naj bi bila zadostna zaščita. A kot pravijo na ZZBN, so zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti tisti, ki bi morali dosledno preveriti, ali zaposleni izpolnjuje pogoje za delo. Morda, dodajajo, bi bilo treba pristnost spričeval in diplom preverjati tudi pri izobraževalnih institucijah.
Kot zagotavlja Ažmanova, pri njih intenzivno preverjajo pristnost diplom diplomiranih medicinskih sester, hkrati usklajenost programov z evropsko direktivo preverjajo pri visokošolskih zavodih. »Skozi sito se je težko izmuzniti – razen če bi človek vse ponaredil. Vsak tehnik zdravstvene nege mora imeti spričevalo in potrdilo o opravljenem šestmesečnem pripravništvu ter strokovni izpit, ki ga dobi pri zdravstvenih zavodih, pooblaščenih od MZ. Pri prvi zaposlitvi sodelujemo s kadrovskimi službami. Vse to, menim, so močne varovalke,« dodaja Ažmanova. Ki bi postale še bolj učinkovite z izmenjavo podatkov ...
Z Zdravniške zbornice Slovenije so o postopkih ob odkritju ponarejene diplome Medicinske fakultete v letu 2017, ki jo je poneverila Petra Sever, tedaj zaposlena v izolski bolnišnici, na medije naslovili dodatna pojasnila.
Zapisali so, da je vpis v zdravniški register ureja Pravilnik o zdravniškem registru. Ta določa, kdo mora biti vpisan vanj: zdravnik pripravnik, zdravnik sekundarij, zdravnik specializant, zdravnik, ki ima veljavno licenco za opravljanje zdravniške službe, zdravnik, ki je zaprosil za pridobitev licence, pa mu je zbornica zaradi neizpolnjevanja pogojev predpisala še izpolnitev posameznih pogojev, zdravnik, ki mu je bila odvzeta licenca za določen čas in je bil napoten na dodatno usposabljanje oziroma se usposablja na lastno željo ter tudi zdravnik, ki je državljan druge države članice EU in ki mu je bila izdana odločba o priznanju kvalifikacij za opravljanje poklica v Sloveniji.
V register zdravnikov je lahko vpisana le oseba, ki je opravila študij na medicinski fakulteti, dodajajo, ta pogoj pa mora izkazovati v postopku vpisa v register s predložitvijo ustrezne listine: potrdilo o diplomiranju, diplomska listina oziroma odločba Ministrstva za zdravje, kadar gre za zdravnike iz tujine. Oseba, ki se vpiše v register in je v postopku opravljanja pripravništva ali kasneje specializacije, nima pravice samostojno opravljati zdravniški poklic. To sme le zdravnik z veljavno zdravniško licenco za delo na določenem specialističnem področju.
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), na podlagi katerega Zdravniška zbornica Slovenije vodi med drugim tudi postopek vpisa v register in opravljanja pripravništva, določa, da predložitev originalnih dokazil v postopku ni potrebna. Navedeni zakon pa hkrati daje uradni osebi "diskrecijsko pravico" da od stranke zahteva predložitev originala v primeru, da predloži prepis. Internim pravilom vsakega organa je zato dopuščeno, da določijo, kakšna listina bodo zahtevali.
Referentke Zdravniške zbornice Slovenije, ki vodijo postopke po ZUP, imajo interna navodila, da se pri teh postopkih ravna z najvišjo možno skrbnostjo in da Zbornica pri vpisu v register zahteva vpogled v original. Pri postopku vpisa v register v konkretnem primeru je bil celoten postopek voden v skladu z zakonodajo, zagotavljajo, saj je bila ob vpisu predložena vsa zahtevana listinska dokumentacija, ni pa bila v celoti izvršena diskrecijska pravica, ki jo daje zakon. Zbornica zato ugotavlja, da je v tem postopku prišlo do neupoštevanja internih navodil. Zato so bili vsi zaposleni, ki vodijo postopke po ZUP, ponovno seznanjeni, da dosledno upoštevajo interna navodila Zdravniške zbornice Slovenije.
Kakšno listinsko dokumentacijo je v konkretnem primeru od konkretne osebe zahteval delodajalec, Zbornici ni znano. Vpis v register Zdravniške zbornice Slovenije namreč ne odvezuje delodajalca, da ob zaposlitvi ne bi preveril izpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje dela.
Na zbornici ponavljajo, da v zadnjih desetih letih podobnih primerov niso zaznali in o takšnih primerih tudi niso bili obveščeni, da pa v vseh postopkih, v katere so vključeni, skrbno preverjajo ustreznost listinske dokumentacije. Tako so v lanskem letu v primeru zdaj že nekdanjega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) v postopku začasnega vpisa v register enega od vabljenih ameriških zdravnikov zaznali, da se priloženi življenjepis ne ujema z osebnimi podatki o zdravniku v izreku odločbe. Primer so predali inšpekcijskim službam MZ, ki so sprožile nadzor nad primerom.
Zapisali so, da je vpis v zdravniški register ureja Pravilnik o zdravniškem registru. Ta določa, kdo mora biti vpisan vanj: zdravnik pripravnik, zdravnik sekundarij, zdravnik specializant, zdravnik, ki ima veljavno licenco za opravljanje zdravniške službe, zdravnik, ki je zaprosil za pridobitev licence, pa mu je zbornica zaradi neizpolnjevanja pogojev predpisala še izpolnitev posameznih pogojev, zdravnik, ki mu je bila odvzeta licenca za določen čas in je bil napoten na dodatno usposabljanje oziroma se usposablja na lastno željo ter tudi zdravnik, ki je državljan druge države članice EU in ki mu je bila izdana odločba o priznanju kvalifikacij za opravljanje poklica v Sloveniji.
V register zdravnikov je lahko vpisana le oseba, ki je opravila študij na medicinski fakulteti, dodajajo, ta pogoj pa mora izkazovati v postopku vpisa v register s predložitvijo ustrezne listine: potrdilo o diplomiranju, diplomska listina oziroma odločba Ministrstva za zdravje, kadar gre za zdravnike iz tujine. Oseba, ki se vpiše v register in je v postopku opravljanja pripravništva ali kasneje specializacije, nima pravice samostojno opravljati zdravniški poklic. To sme le zdravnik z veljavno zdravniško licenco za delo na določenem specialističnem področju.
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), na podlagi katerega Zdravniška zbornica Slovenije vodi med drugim tudi postopek vpisa v register in opravljanja pripravništva, določa, da predložitev originalnih dokazil v postopku ni potrebna. Navedeni zakon pa hkrati daje uradni osebi "diskrecijsko pravico" da od stranke zahteva predložitev originala v primeru, da predloži prepis. Internim pravilom vsakega organa je zato dopuščeno, da določijo, kakšna listina bodo zahtevali.
Referentke Zdravniške zbornice Slovenije, ki vodijo postopke po ZUP, imajo interna navodila, da se pri teh postopkih ravna z najvišjo možno skrbnostjo in da Zbornica pri vpisu v register zahteva vpogled v original. Pri postopku vpisa v register v konkretnem primeru je bil celoten postopek voden v skladu z zakonodajo, zagotavljajo, saj je bila ob vpisu predložena vsa zahtevana listinska dokumentacija, ni pa bila v celoti izvršena diskrecijska pravica, ki jo daje zakon. Zbornica zato ugotavlja, da je v tem postopku prišlo do neupoštevanja internih navodil. Zato so bili vsi zaposleni, ki vodijo postopke po ZUP, ponovno seznanjeni, da dosledno upoštevajo interna navodila Zdravniške zbornice Slovenije.
Kakšno listinsko dokumentacijo je v konkretnem primeru od konkretne osebe zahteval delodajalec, Zbornici ni znano. Vpis v register Zdravniške zbornice Slovenije namreč ne odvezuje delodajalca, da ob zaposlitvi ne bi preveril izpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje dela.
Na zbornici ponavljajo, da v zadnjih desetih letih podobnih primerov niso zaznali in o takšnih primerih tudi niso bili obveščeni, da pa v vseh postopkih, v katere so vključeni, skrbno preverjajo ustreznost listinske dokumentacije. Tako so v lanskem letu v primeru zdaj že nekdanjega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) v postopku začasnega vpisa v register enega od vabljenih ameriških zdravnikov zaznali, da se priloženi življenjepis ne ujema z osebnimi podatki o zdravniku v izreku odločbe. Primer so predali inšpekcijskim službam MZ, ki so sprožile nadzor nad primerom.
