Pripombe k imenom in grbom niso ključne

Predlog pokrajinske zakonodaje je nujen, a je vir številnih kritik. Javna razprava o predlogu za ustanovitev pokrajin je podaljšana do 1. julija.
Fotografija: Predlogi grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin. Vir: Aleksander Hribovšek, Grboslovje.si
Odpri galerijo
Predlogi grbov in zastav bodočih slovenskih pokrajin. Vir: Aleksander Hribovšek, Grboslovje.si

»Če se bomo ukvarjali samo s tem, ali se strinjamo z imeni in grbi predlaganih pokrajin, potem bo to prijetna razprava. Dejstvo pa je, da se moramo resno dogovoriti o vzpostavitvi pokrajin, brez katerih Slovenija zamuja pomembne razvojne priložnosti,« je prepričan Robert Smrdelj, pivški župan in predsednik Združenja občin Slovenije.

»Občine so premajhne, da bi lahko bile učinkovite na številnih področjih – eden takih primerov je turizem, kjer je širše sodelovanje nujno,« pravi sogovornik. Javna razprava o zakonodajnem predlogu za ustanovitev pokrajin trenutno poteka po občinah in je bila pred kratkim podaljšana za štiri mesece do 1. julija. Predlog predvideva razdelitev Slovenije na deset pokrajin, Ljubljana in Maribor pa imata poseben status.

Pivška občina po zakonodajnem predlogu pokrajin, ki ga je pripravila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, sodi v primorsko-notranjsko regijo. Ta bi združevala tudi obalno-kraške občine in večji del občin obstoječe primorsko-notranjske statistične regije. »Večinoma se na pivškem počutimo Primorce, včasih, če je treba, smo pa tudi Notranjci,« se nekoliko pošali Smrdelj. Svet primorsko-notranjske statistične regije je načelno podprl predlog nove Primorsko-notranjske pokrajine, le da bodo predlagali še priključitev Loške doline, Blok in Cerknice, ki spadajo pod bodočo Osrednjeslovensko pokrajino (sicer pa so del sedanje primorsko-notranjske statistične regije), je dopolnil postojnski župan Igor Marentič.
 

Istrski župani za usklajen pristop


»Zdaj se o zakonodajnem predlogu še ne moremo izrekati, saj smo se v koordinaciji županov slovenske Istre dogovorili, da se bomo glede tega uskladili,« pravi koprski župan Aleš Bržan. Koprske občinske strokovne službe so sicer na Brezovnikovo strokovno skupino naslovile predlog, da bi tudi Koper po zgledu Ljubljane in Maribora postal posebna »mestna« pokrajina. »Neustrezno se nam zdi tudi poimenovanje Primorsko-notranjska pokrajina in se bomo vsekakor zavzemali, da se spremeni ter se v ime vključi tudi Istro, ki je v zavesti ljudi veliko bolj prepoznavna, enako verjetno velja tudi za Kras ali Brkine,« je omenil.

Slovenija naj bi do leta 2023, skladno z načrti, vzpostavili delitev na pokrajine. Vir: Delo
Slovenija naj bi do leta 2023, skladno z načrti, vzpostavili delitev na pokrajine. Vir: Delo


»Bistvo lokalne samouprave je, da nastaja od spodaj navzgor, se pravi, da izhaja iz potreb okolja. Tako je nastala občina Ankaran in pozneje tudi sodelovanje istrskih županov, saj se je izkazalo, da določena področja urejanja presegajo občinske meje – na primer ravnanje z odpadki, vodooskrba ali skrb za morje,« meni ankaranski župan Gregor Strmčnik. »Žal pa so v preteklosti vsi poskusi, da bi z določitvijo pokrajin dokončali projekt regionalne samouprave, propadli, ker je prišlo do nesmiselnih sporov okoli tega, kdo bo dobil pristojnosti, kje bo sedež in podobno,« je kritičen.
 

Decentralizacija, ne delitev


»Slovenija vsekakor potrebuje decentralizacijo, a to ne sme pomeniti novih delitev. Usmeritev mora biti povezovanje in odpiranje, tudi čezmejno,« trdi Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. »Ko smo ustanavljali Univerzo na Primorskem, smo izhajali iz ranljivosti obmejnega prostora, ki ga opredeljuje predvsem pripadnost sredozemskemu prostoru. Želeli smo ga okrepiti z intelektualnim nabojem, saj smo menili, da je to lahko velikanski potencial ne le v regionalnem smislu, ampak za vso Slovenijo,« razlaga. Koprsko univerzitetno središče je hkrati zasnovano kot tretja razvojna os poleg Ljubljani in Mariboru. »Zastavili smo tudi povezovanje z Goriško, ki pa je potem šla svojo pot. Žal teh idej tudi naše ožje okolje ni sprejelo za svoje in od tod tudi vse naše težave. Ko pojasnjujemo, zakaj potrebujemo inštitut za oljkarstvo, smo osamljeni, namesto da bi nas podprli z vseh strani,« izpostavi.


 

Koper ima možnosti za poseben status


»Pomembnejša mesta, ki imajo samostojne pokrajinske pristojnosti – to smo predlagali za Ljubljano in Maribor –, poznajo tudi nekatere druge evropske države. Običajno po velikosti obsegajo najmanj sto tisoč prebivalcev, kar bi v okviru vključitve v širšo regijo najverjetneje predstavljalo prevlado, poleg tega pa gre tudi za pomembna urbana središča, ki tako lažje izvajajo svoje naloge,« v imenu pripravljavcev zakonskega osnutka pojasnjuje Boštjan Brezovnik. Koper po njegovih besedah sicer ne dosega prej omenjenega števila prebivalcev, a je to pomembno središče, ki ima skupaj s pristaniščem in univerzo tudi mednarodni pomen. »S tega vidika je določitev tega statusa za Koper lahko upravičena, a je to treba še ustrezno utemeljiti,« omeni.
 

Od »odločno proti« do vzorčne pokrajine


Sedanjemu predlogu pokrajinske zakonodaje sicer odločno nasprotujejo na Koroškem, kjer podpirajo ustanovitev samostojne pokrajine in ne vidijo razloga za povezavo s Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino. Enako so prepričani tudi v savinjsko-šaleški regiji. Samostojnih pokrajin si želijo tudi v Posavju in spodnjem Podravju. Po drugi strani pa je ajdovski občinski svet podprl pobudo stranke Zveza za Primorsko, da bi na območju goriške statistične regije vzpostavili testno pokrajino, kjer bi preverili model decentralizacije. To je podprl tudi novogoriški župan Klemen Miklavič, ki je dodal, da trinajst občin severne Primorske že zdaj deluje kot pokrajina, čeprav uradno nimajo tega statusa.

Preberite še:

Komentarji: