Priročno svarilo koalicijskim partnerjem
Na posvetu vodstva NSi, ki je potekal včeraj in bo še danes, so po naših informacijah kljub nekaj dvignjenim obrvem v stranki podprli ponovno usmeritev, da stranka ne bo več vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. To je po prepričanju sedanjega vodstva – podobno je menila že nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak – edina možnost, da bi desna sredina spet zmagovala.
Ne glede na občasna trenja Gibanja Svoboda s koalicijskima partnericama – trenutno predvsem s SD – se zdi bolj malo verjetno, da bi ju v kratkem največja koalicijska stranka poskušala menjati za NSi. Posebnega interesa za vstop v koalicijo ni (več) mogoče zaznati niti v tej stranki oziroma bi zanj najverjetneje postavili visoko ceno. Strinjali naj bi se, da se želijo pozicionirati kot opozicija z jasnimi alternativnimi predlogi vladi – predvsem na področju zdravstva in gospodarstva.
So pa še vedno delno pripravljeni podpirati nekatere rešitve Gibanja Svoboda, če jih bodo ocenili kot dobre, kar se je že pokazalo pri rešitvah zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, ki so mu v NSi ob potrjevanju zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema ponujali roko, če bo »imel težave v koaliciji«. Bolj kot ne je to do zdaj pomenilo vzdržane glasove poslancev NSi, saj so v Gibanju Svoboda ob razhajanjih do določene mere vseeno stopili naproti SD in Levici.
Je pa predsednik vlade Robert Golob ob nesoglasjih menda tudi že svaril v koaliciji, da si ne želi iskati glasov na desni, in tako krepil svojo moč v koaliciji.
Vsaj videz bližine NSi je Gibanju Svoboda tako v interesu, še posebno če to pomeni tudi okrnjeno sodelovanje s SDS, ki za zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije potrebuje podpise NSi. Teh pa, kot vztraja Matej Tonin, ne bodo prispevali, dokler SDS ne bo zapolnila svojih mest v »opozicijski« parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ, ki jo vodi poslanec NSi Jernej Vrtovec in česar v SDS še niso oprostili NSi. Sami so namreč nameravali voditi obe parlamentarni komisiji, v katerih ima opozicija večino.
Sočasno pa Golobovo dobrikanje gotovo godi tudi NSi, saj tako na položajih ohranjajo svoje kadre v gospodarstvu in utrjujejo samooklicano »sredinskost« stranke, ki je na eni strani s koalicijo pripravljena sodelovati glede ustavnih sprememb, na drugi strani pa pri parlamentarnem delu še vedno tudi s SDS pod vodstvom Janeza Janše, kar vzbuja nekaj dvoma o iskrenosti njihovih besed. Bi možnost sestave koalicije s SDS res izpustili le zato, ker bi jo še vedno vodil Janša, ali pa bi raje zamenjali svoje vodstvo? To ima za zdaj še trdno podporo, saj je stranka na parlamentarnih volitvah in lokalnih volitvah dosegla dober rezultat.
