Prvi časopis v Sloveniji ukinja tiskano izdajo

V slovenskem medijskem prostoru se bo konec leta zgodila prelomnica – prvi časopis, Finance, prehaja samo na spletno izhajanje. Lastniki primorskega regionalnega dnevnika pa so odločili, da bodo prihodnje leto začele Primorske novice izhajati le dvakrat na teden.

Časnik Finance je v lasti švedske medijske skupine Bonnier, ki deluje v 15 državah, v katerih ima skupina kar 175 različnih podjetij. »Skupina izdaja tudi poslovni tisk in v tem segmentu je prehod na splet večinoma že opravljen, pri delu, v katerem izdaja splošne časopise, pa velik del prihodka prav tako že prihaja iz spletnih naročnin in se prav tako pripravlja na prehod s tiska samo na splet,« je v pogovoru za Delo povedal Peter Frankl, direktor in glavni urednik Financ.

Podoben proces napoveduje tudi drugim slovenskim časopisom. Poudarja, da so se za opustitev tiskane izdaje časopisa odločili, ker se to preprosto ne izplača več, saj so se odjemalci medijskih vsebin preselili na pametni telefon, tablico oziroma računalnik. »Predvsem pa je pomembno, da so se na splet preselili tudi oglaševalci.«

Finance imajo okoli 13.000 naročnikov na spletno izdajo, ta je tudi vir večine njihovih prihodkov, 20 odstotkov naročnikov pa je prejemalo tudi časopis v tiskani obliki. Letni prihodki dosegajo okoli osem milijonov evrov, dobiček pa milijon. Osmino prihodkov pridobijo z organizacijo različnih dogodkov. »Vsak, ki je bil naročnik tiskane izdaje, je vedno imel s tem tudi dostop do spleta, zadnjih 15 let smo se ukvarjali s tem, da smo odjemalce naših vsebin navajali na splet. Zdaj investicija v tiskano izdajo časopisa ni več smiselna, se ne izplača več.« Z ukinitvijo tiskane izdaje bodo na Financah na leto prihranili okoli pol milijona evrov, ta denar bodo namenili vsebinam, s katerimi bodo na spletu nagovarjali odjemalce z različnih kanalov. Tiskanih Financ torej ne bo več, ostaja pa revija Manager za poglobljeno branje konec tedna.

Rešitev novinarstva

Ukinitev tiskane izdaje Frankl napoveduje tudi drugim časopisom v Sloveniji. Jernej Amon Prodnik s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani opozarja, da se bralstvo in s tem ekonomski modeli posameznih časopisov precej razlikujejo. »Zato ne vidim enoznačnega odgovora pri iskanju rešitev za posamezne medije. Osebno se mi ne zdi posebna težava, da časopisi odločneje prehajajo v digitalno okolje in obenem ohranjajo novinarske standarde. Ko v stroki poudarjajo težave časopisne industrije, ne objokujejo ukinjanja fizičnih izdaj časopisov, ampak poudarjajo težave tiska kot institucije. V tej instituciji je bilo namreč v preteklosti zaposlenih največ novinarjev in zaradi narave dela ter uveljavljenih norm so prinašali najcelovitejše in najbolj poglobljeno poročanje o dogajanju. Nisem torej prepričan, ali je res pomembno, ali novinarji to počnejo na spletu ali za fizično izdajo medija, dokler so ohranjeni pogoji za kakovostno delo. Težava pa je, da je posebno v majhnih okoljih to vse zahtevnejša naloga,« razmišlja Amon Prodnik.

O različnih vrstah finančne pomoči novinarstvu se sicer govori ne le v Sloveniji, ampak v večjih državah, dodaja Amon Prodnik, čeprav je v njih lažje izkoriščati ekonomije obsega, ki jih je v manjših okoljih precej težje dosegati. »Že srednjeročno bo v lokalnem kontekstu zato nujno treba najti modele pomoči, ki bodo pomagali ohraniti novinarstvo kot institucijo, ki je osrednjega pomena za demokratičnost družbe. Pred volitvami so vse stranke vladajoče koalicije poudarjale pomembnost kakovostnega in neodvisnega novinarstva, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo aktivno iskale rešitve v tej smeri.«

V krizi tudi tiskarska dejavnost

Zmanjšanje prodaje tiskanih izvodov časopisov in selitev na splet se dogaja po vsem svetu. V Estoniji so lani poleti zaradi finančnih težav ob ponedeljkih že prenehali prodajati tiskane izvode časopisov. V Avstriji so ob polletju končali 320-letno tradicijo tiska dnevnika Wiener Zeitung. Financial Times (FT), ki je v lasti japonske korporacije Nikkei, je oktobra napovedal, da bodo tiskano izdajo ukinjali postopno. Prvi korak so naredili že lani, ko so likvidirali svojo lastno tiskarno.

Tiskarska dejavnost močno občuti spremembe v ravnanju odjemalcev medijskih vsebin.

Večina tiskarn po Evropi je pod vse večjim pritiskom, zapirajo se tudi tiskarne v Nemčiji in Avstriji. Dva največja založnika v Veliki Britaniji, News UK in DMG Media, sta, kot smo pisali, pripravila osnutek projekta združitve tiskarskih zmogljivosti, kar prav tako pomeni zaprtje nekaj tiskarn.