Raziskovalec MBP Mavrič: V morju praktično ni več živega leščurja

Večji pogin leščurjev so v slovenskem morju opazili minulo poletje, analize so potrdile prisotnost zajedavcev iz rodu haplosporidium.
Fotografija: Raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Borut Mavrič svari, da bodo ob dvigu temperatur tudi morebitni preživeli leščurji znova na udaru. FOTO: T. Makovec
Odpri galerijo
Raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Borut Mavrič svari, da bodo ob dvigu temperatur tudi morebitni preživeli leščurji znova na udaru. FOTO: T. Makovec

Lanski pogin leščurjev v slovenskem morju je bil skoraj popoln, tako da v morju skoraj ni najti več živega leščurja, je za STA ocenil raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Borut Mavrič. Pred dnevi so odkrili nekaj živih leščurjev na območju Marine Izola, a Mavrič svari, da bodo ob dvigu temperatur morebitni preživeli osebki znova na udaru.

Večji pogin leščurjev so v slovenskem morju opazili minulo poletje, že preliminarne analize pa so potrdile prisotnost zajedavcev iz rodu haplosporidium.

image_alt
Bistro morje veseli kopalce, leščurjev pa ne


Kot je za STA zdaj pojasnil Mavrič, so prisotnost parazita v sodelovanju z Inštitutom za patologijo, divjad, ribe in čebele Fakultete za veterino tudi uradno potrdili, tako histološko kot tudi z molekularnimi metodami.

V morju skoraj ni več najti živega leščurja, je ocenil raziskovalec na Morski biološki postaji Piran<strong> </strong>Borut Mavrič. FOTO: Janez Mužič
V morju skoraj ni več najti živega leščurja, je ocenil raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Borut Mavrič. FOTO: Janez Mužič

 

Skoraj popoln pogin


Sicer pa je bil lanski pogin skoraj popoln, je dodal raziskovalec: »V morju praktično ne najdeš več živega leščurja.«

Mavrič je dodal, da ne vedo, kakšno je stanje globlje in bolj stran od obale, saj za tista območja nimajo nobenih informacij. So pa zato pred nekaj dnevi odkrili nekaj živih leščurjev v Marini Izola. Živih je bilo približno 60 odstotkov pregledanih osebkov, od mladih, eno- do dvoletnih, do starejših. Na morski biološki postaji za zdaj ne vedo, ali so bili ti leščurji okuženi ali ne.

Mavrič je ob tem posvaril, da bodo morebitni preživeli osebki zagotovo ponovno na udaru, ko se bodo temperature morja ponovno dvignile nad 14 do 15 stopinj Celzija. »Parazit ima verjetno še nekatere druge vmesne gostitelje, prav tako je v okolju zmožen preživeti v obliki spor, tako da ni pričakovati, da bi čez noč iz okolja izginil.«

Akcija presaditve leščurjev na portoroški plaži leta 2016. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Akcija presaditve leščurjev na portoroški plaži leta 2016. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Slaba vidljivost preprečuje oceno stanja


Raziskovalci so sicer že konec leta 2019 nekaj primerkov preselili iz Portoroškega zaliva v Škocjanski zatok, po Mavričevih besedah zato, ker naj bi bila tam potencialno večja možnost, da se izognejo okužbi in poginu. Slaba vidljivost raziskovalcem preprečuje oceno stanja, zato zaenkrat ne vedo, kako je s preseljenimi leščurji.

»Če so uspešno preživeli preselitev in lanskoletni pogin, je to prvi uspešen korak,« je dodal Mavrič. Potrebno bo sicer videti, kaj se bo dogajalo letos in naprej. Šele nato bodo sledili nadaljnji skrbno načrtovani koraki, ki pa bodo odvisni od splošnih razmer v slovenskem morju in širše ter od znanstvenih ugotovitev v zvezi z najboljšimi načini ponovne naselitve.

Lupine leščurjev na obali v Strunjanu. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Lupine leščurjev na obali v Strunjanu. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

Preberite še:

Komentarji: