Reševanje škofljiških prometnih zagat
Župani ribniško-kočevske regije na ministrstvu predvsem o cestah, saj bo po progi končno spet stekel potniški promet.
Odpri galerijo
Krožišče na Škofljici. FOTO: Roman Šipić/Delo
Cestni podvoz pod dolenjsko železnico na Škofljici, pospešeno projektiranje kolesarskih povezav Ljubljana - Ribnica - Kočevje - Petrina in (čez Bloke) Žlebič - Sodražica - Rakek ter pospešeno pripravljanje vseh sistemskih daljnoročnih rešitev na tako imenovani 3. a razvojni osi od Ljubljane do Petrine na državni meji, so ukrepi ki so jih na ministrstvu za infrastrukturo danes predstavili županom in drugim predstavnikom občin v tej regiji.
Državni sekretar na tem ministrstvu Aleš Mihelič je še napovedal, da bo predvidoma prihodnji teden razveljavljen sklep vlade, ki je preprečil vnašanje škofljiške obvoznice v prostor. Projekt obvoznice, ki bi kraj razbremenil prometa, je povsem zastal, ker poteka trasa tudi po zaščitenem Ljubljanskem barju. Kakšna bo nova rešitev za umestitev v prostor še ni znano, bodo pa pri tem upoštevali tako okoljske kot prometne vidike.
Župani so bili po sekretarjevih besedah po pogovoru zadovoljni, saj se vsi zavedajo, da so potrebne tako sistemske rešitve kot hitro ukrepanje v najbolj nujnih primerih. Ljudje na infrastrukturo pač ne morejo čakati tako dolgo, kot pri nas trajajo postopki. Ribniško-kočevska regija se razvija, njen gospodarski potencial se krepi, zaostaja le še infrastruktura; predvsem cestna, ki je bila doslej močno zapostavljena, medtem ko naj bi po končno obnovljeni kočevski progi 1. oktobra začeli voziti tudi potniški vlaki.
Ob zavezanosti trajnostni mobilnosti je železniška infrastruktura zelo pomembna, zato bodo na ministrstvu pripravili dolgoročni načrt njenega razvoja 2020 - 2050, katerega vrednost je ocenjena na 16 milijard evrov. Vsota je visoka, a pomembno je, da se projekti čimprej začnejo vnašati v prostor, tako da bi se jih kasneje res lahko lotili. Sekretar Aleš Mihelič je poudaril, da bi v tem trenutku želeli, da bi imeli pripravljenih več sistemskih načrtov. Če želimo spodbujati skladen regionalni razvoj in razvoj na podeželju, da se mladi in vsi ostali ne bi izseljevali, potem so do takrat, ko bo dosežena trajnostna mobilnost, potrebne primerne ceste: varne in pretočne, zato so potrebne posodobitve s pločniki in kolesarskimi stezami.
Med sistemskimi projekti, ki so jih na ministrstvu tokrat predstavili sogovornikom, je dvotirnost proge med Ljubljano in Grosupljem, kjer postopki že tečejo, dvotirnost pa je pomembna zaradi konkurenčnosti in preobremenjenih cest. Časovno bližje je seveda cestni podvoz pod progo na Škofljici z ureditvijo dveh krožišč, kjer so sedaj težave največje. Gre za velik projekt, za katerega je že objavljen razpis za pripravo dokumentacije, z deli pa bi se načeloma lahko začelo leta 2022. Še leto prej naj bi po Miheličevih besedah lahko začeli z izgradnjo posameznih odsekov na uvodoma omenjeni kolesarski povezavi.
Ob škofljiški obvoznici so pomembne še ribniška, kočevska in velikolaščanska, zaradi pretočnosti in varnosti se načrtuje tudi tretji pas od Pijave Gorice do Turjaka, vključno z nekaterimi križišči. Vodja sektorja za naložbe v ceste v infrastrukturni direkciji Tomaž Willenpart je povedal, da bi potem, ko je vlada pred dnevi praktično začela s potrebnimi postopki, v dveh letih in pol lahko prišli do tras obvoznic, približno enak čas pa je potem potreben za nadaljnje postopke. Ob hitrejši pridobitvi gradbenega dovoljenja pa bi vse skupaj verjetno lahko teklo hitreje.
Državni sekretar na tem ministrstvu Aleš Mihelič je še napovedal, da bo predvidoma prihodnji teden razveljavljen sklep vlade, ki je preprečil vnašanje škofljiške obvoznice v prostor. Projekt obvoznice, ki bi kraj razbremenil prometa, je povsem zastal, ker poteka trasa tudi po zaščitenem Ljubljanskem barju. Kakšna bo nova rešitev za umestitev v prostor še ni znano, bodo pa pri tem upoštevali tako okoljske kot prometne vidike.
Hitre in sistemske rešitve
Župani so bili po sekretarjevih besedah po pogovoru zadovoljni, saj se vsi zavedajo, da so potrebne tako sistemske rešitve kot hitro ukrepanje v najbolj nujnih primerih. Ljudje na infrastrukturo pač ne morejo čakati tako dolgo, kot pri nas trajajo postopki. Ribniško-kočevska regija se razvija, njen gospodarski potencial se krepi, zaostaja le še infrastruktura; predvsem cestna, ki je bila doslej močno zapostavljena, medtem ko naj bi po končno obnovljeni kočevski progi 1. oktobra začeli voziti tudi potniški vlaki.
Vozni red vlakov na obnovljeni kočevski progi je že pripravljen. FOTO: Simona Fajfar/Delo
Ob zavezanosti trajnostni mobilnosti je železniška infrastruktura zelo pomembna, zato bodo na ministrstvu pripravili dolgoročni načrt njenega razvoja 2020 - 2050, katerega vrednost je ocenjena na 16 milijard evrov. Vsota je visoka, a pomembno je, da se projekti čimprej začnejo vnašati v prostor, tako da bi se jih kasneje res lahko lotili. Sekretar Aleš Mihelič je poudaril, da bi v tem trenutku želeli, da bi imeli pripravljenih več sistemskih načrtov. Če želimo spodbujati skladen regionalni razvoj in razvoj na podeželju, da se mladi in vsi ostali ne bi izseljevali, potem so do takrat, ko bo dosežena trajnostna mobilnost, potrebne primerne ceste: varne in pretočne, zato so potrebne posodobitve s pločniki in kolesarskimi stezami.
Dvotirnost do Grosupljega
Med sistemskimi projekti, ki so jih na ministrstvu tokrat predstavili sogovornikom, je dvotirnost proge med Ljubljano in Grosupljem, kjer postopki že tečejo, dvotirnost pa je pomembna zaradi konkurenčnosti in preobremenjenih cest. Časovno bližje je seveda cestni podvoz pod progo na Škofljici z ureditvijo dveh krožišč, kjer so sedaj težave največje. Gre za velik projekt, za katerega je že objavljen razpis za pripravo dokumentacije, z deli pa bi se načeloma lahko začelo leta 2022. Še leto prej naj bi po Miheličevih besedah lahko začeli z izgradnjo posameznih odsekov na uvodoma omenjeni kolesarski povezavi.
Ob škofljiški obvoznici so pomembne še ribniška, kočevska in velikolaščanska, zaradi pretočnosti in varnosti se načrtuje tudi tretji pas od Pijave Gorice do Turjaka, vključno z nekaterimi križišči. Vodja sektorja za naložbe v ceste v infrastrukturni direkciji Tomaž Willenpart je povedal, da bi potem, ko je vlada pred dnevi praktično začela s potrebnimi postopki, v dveh letih in pol lahko prišli do tras obvoznic, približno enak čas pa je potem potreben za nadaljnje postopke. Ob hitrejši pridobitvi gradbenega dovoljenja pa bi vse skupaj verjetno lahko teklo hitreje.
Državni sekretar Aleš Mihelič je večkrat poudaril, da so za skladen razvoj države enako pomembne vse regije. Na vprašanje Dela, kako je s 4. razvojno osjo med Gorenjsko in Posočjem, pa je Tomaž Willenpart povedal, da je že pred leti določena trasa med Gorenjo vasjo oziroma Hotavljami in Cerknim po dolini Kopačnice nesprejemljiva - in predraga - zato je bil sprejet konsenz, da se pripravi nova študija variant. Najbližja pa se zdi rešitev s posodobitvijo sedanje trase Trebija - Sovodenj - Cerkno, ki je izvedljiva in cenejša, za povrhu pa bi jo v prostor umestili v zadovoljstvo vseh tam živečih.
