Salonit proti Eko krogu ne bo popustil
Anhovska cementarna od zasavskih aktivistov zahteva umik zapisa o sežigu odpadkov, ker da podatki niso merodajni in delujejo zastrašujoče.
Odpri galerijo
V Salonitu zanikajo pritiske na zasavske okoljevarstvenike. Foto Arhiv Delo
Zagorje - Odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič je v imenu anhovskega Salonita (SA) na ponudnika, ki za zasavski Eko krog ureja storitve spletne strani, naslovila zahtevo za umik dokumenta o sežiganju odpadkov na primeru cementarne SA, v katerem podjetje »nekorektno navajajo kot primer slabe prakse« in »žaljivo ter napačno interpretirajo podatke«. Eko krog je zahtevo označil za nedopusten pritisk, »kakršnemu nismo in ne bomo nikoli podlegli«.
»Sporni« prispevek je bil na Ekokrogovi spletni strani dosegljiv od julija, trenutno pa dostop do njega ni mogoč. Eko krog je ponudnika storitve na svoji spletni strani zaprosil za vpogled v zahtevek odvetniške pisarne Nine Zidar Klemenčič, ki je pred desetletjem, na vrhuncu Ekokrogovih aktivnosti proti sežiganju odpadkov v trboveljski cementarni Lafarge, pro bono zastopala Eko krog. Ko je trboveljsko okrajno sodišče na zahtevo Lafargea Cementa enemu od aktivistov Ekokroga prepovedalo dajati pavšalne ocene, da cementarna »laže, ubija in trosi sranje«, je Klemenčičeva za enega od medijev izjavila: »V tem primeru je aktivistu omejena svoboda izražanja v povezavi z ravnanji podjetja, ki se ukvarja z okoljevarstveno vprašljivo dejavnostjo.« S tokratnim zahtevkom, ki jim ga ponudnik storitev zaradi oznake zaupno »ne upa posredovati«, se aktivistom znova poskuša omejiti svobodo izražanja …
Peter Korenjak, vodja kadrovsko splošnih zadev v SA sicer trdi, da so zahtevek naslovili tudi na Eko krog, kar je za Delo potrdil tudi Uroš Macerl, predsednik Eko kroga: »Toda kako naj slepo verjamem, da sta naš in ponudnikov dokument ista? Absurd je, da te nečesa obtožijo, ti pa obtožbe ne moreš videti.« Pritiske SA na aktiviste Korenjak zanika, obenem pa pravi, da bo SA v primeru »nedopustnih posegov primoran sprožiti ustrezne postopke in preprečiti nedopustne posege v pravice našega podjetja in s tem preprečiti neutemeljen strah, ki se neupravičeno vzbuja med našimi zaposlenimi in okoliškimi prebivalci« - saj da obstajajo verodostojne meritve in podatki, ki izpodbijajo trditve aktivistov.
Salonit odpadke sosežiga trideset let, emisije pa so vrh po trditvah aktivistov Eko kroga, ki so pod lupo vzeli transparentnost meritev v SA in izmerjenih onesnažil, dosegle med 2007 in 2012. Država namreč dovoli podjetju v 74-odstotni lasti avstrijskega Wietersdorfer Alpacem in 25-odstotni lasti italijanskega Buzzi Unicem, sežigati 89 različnih vrst odpadkov, tudi nevarne. Že v 2014 so z alternativnimi nadomeščali 60 odstotkov goriv; preostalih 40 odstotkov predstavlja petrolkoks. Po okoljskem dovoljenju (OVD) smejo sežgati skoraj 300 ton odpadkov na dan oziroma 110.000 ton na leto; med odpadki je tudi dobrih 15.500 ton nevarnih.
V SA so Ekokrogovo »navajanje podatkov in izpostavljanje zahteve po spoštovanju sedanjih zahtev za nazaj« označili za neumestno, uporabo »starih podatkov« pa za zavajajočo. »Zastrašujoča« se jim zdi tudi primerjava sedanje dejavnosti cementarne in obolenj zaradi azbesta, materiala, ki ga že od 1996. ne uporabljajo. Namen Ekokrogove študije je diskreditacija Salonita, pravijo, zlasti v delu, kjer aktivisti trdijo, da cementarne, ki za gorivo uporabljajo odpadke, onesnažujejo bolj kot sežigalnice, pa tudi manipulacija z zakonskimi zahtevami. Negativen namen študije se po mnenju SA kaže tudi v rabi neuradnih podatkov o trajnih meritvah in v preračunavanju letnih količin onesnaževal iz mejnih vrednosti emisij ter iz maksimalnih možnih pretokov snovi. »Takšne situacije v praksi ne obstajajo,« zatrjujejo v SA in dodajajo, da kriterij onesnaževanja oziroma vpliva na okolje ne morejo biti podatki o letnih količinah onesnažil. »Te niso merodajne in delujejo zastrašujoče,« se branijo. A enako delujejo tudi uradni Arsovi podatki o letnih emisijah SA: v 2017 je podjetje med drugim emitiralo 50 kilogramov živega srebra, dobri dve toni benzena, 12 ton prahu, 45 ton amonijaka, 57 ton skupnega organskega ogljika, 1200 ton dušikovih oksidov (NOx) ...
V SA Eko krogu očitajo nepooblaščenost za interpretacijo okoljskih podatkov in zanikajo, da bi bili tisti, ki živijo v soseščini cementarn, na slabšem od »sosedov« sežigalnic. Okoljski in zdravstveni podatki o našem delovanju ne kažejo odstopanj, pravijo.
V 2017 je Salonit Anhovo po podatkih okoljskega ministrstva med drugim emitiral 50 kilogramov živega srebra, dobri dve toni benzena, 12 ton prahu, 45 ton amonijaka, 57 ton skupnega organskega ogljika, 1200 ton dušikovih oksidov (NOx) ...
»Sporni« prispevek je bil na Ekokrogovi spletni strani dosegljiv od julija, trenutno pa dostop do njega ni mogoč. Eko krog je ponudnika storitve na svoji spletni strani zaprosil za vpogled v zahtevek odvetniške pisarne Nine Zidar Klemenčič, ki je pred desetletjem, na vrhuncu Ekokrogovih aktivnosti proti sežiganju odpadkov v trboveljski cementarni Lafarge, pro bono zastopala Eko krog. Ko je trboveljsko okrajno sodišče na zahtevo Lafargea Cementa enemu od aktivistov Ekokroga prepovedalo dajati pavšalne ocene, da cementarna »laže, ubija in trosi sranje«, je Klemenčičeva za enega od medijev izjavila: »V tem primeru je aktivistu omejena svoboda izražanja v povezavi z ravnanji podjetja, ki se ukvarja z okoljevarstveno vprašljivo dejavnostjo.« S tokratnim zahtevkom, ki jim ga ponudnik storitev zaradi oznake zaupno »ne upa posredovati«, se aktivistom znova poskuša omejiti svobodo izražanja …
Peter Korenjak, vodja kadrovsko splošnih zadev v SA sicer trdi, da so zahtevek naslovili tudi na Eko krog, kar je za Delo potrdil tudi Uroš Macerl, predsednik Eko kroga: »Toda kako naj slepo verjamem, da sta naš in ponudnikov dokument ista? Absurd je, da te nečesa obtožijo, ti pa obtožbe ne moreš videti.« Pritiske SA na aktiviste Korenjak zanika, obenem pa pravi, da bo SA v primeru »nedopustnih posegov primoran sprožiti ustrezne postopke in preprečiti nedopustne posege v pravice našega podjetja in s tem preprečiti neutemeljen strah, ki se neupravičeno vzbuja med našimi zaposlenimi in okoliškimi prebivalci« - saj da obstajajo verodostojne meritve in podatki, ki izpodbijajo trditve aktivistov.
Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je pred desetletjem, na vrhuncu Ekokrogovih aktivnosti proti sežiganju odpadkov v trboveljski cementarni Lafarge, pro bono zastopala Eko krog. Foto Jože Suhadolnik
Salonit odpadke sosežiga trideset let, emisije pa so vrh po trditvah aktivistov Eko kroga, ki so pod lupo vzeli transparentnost meritev v SA in izmerjenih onesnažil, dosegle med 2007 in 2012. Država namreč dovoli podjetju v 74-odstotni lasti avstrijskega Wietersdorfer Alpacem in 25-odstotni lasti italijanskega Buzzi Unicem, sežigati 89 različnih vrst odpadkov, tudi nevarne. Že v 2014 so z alternativnimi nadomeščali 60 odstotkov goriv; preostalih 40 odstotkov predstavlja petrolkoks. Po okoljskem dovoljenju (OVD) smejo sežgati skoraj 300 ton odpadkov na dan oziroma 110.000 ton na leto; med odpadki je tudi dobrih 15.500 ton nevarnih.
Uroš Macerl: »Kako naj slepo verjamem, da sta naš in ponudnikov dokument ista? Absurd je, da te nečesa obtožijo, ti pa obtožbe ne moreš videti.« Foto Jože Suhadolnik
V SA so Ekokrogovo »navajanje podatkov in izpostavljanje zahteve po spoštovanju sedanjih zahtev za nazaj« označili za neumestno, uporabo »starih podatkov« pa za zavajajočo. »Zastrašujoča« se jim zdi tudi primerjava sedanje dejavnosti cementarne in obolenj zaradi azbesta, materiala, ki ga že od 1996. ne uporabljajo. Namen Ekokrogove študije je diskreditacija Salonita, pravijo, zlasti v delu, kjer aktivisti trdijo, da cementarne, ki za gorivo uporabljajo odpadke, onesnažujejo bolj kot sežigalnice, pa tudi manipulacija z zakonskimi zahtevami. Negativen namen študije se po mnenju SA kaže tudi v rabi neuradnih podatkov o trajnih meritvah in v preračunavanju letnih količin onesnaževal iz mejnih vrednosti emisij ter iz maksimalnih možnih pretokov snovi. »Takšne situacije v praksi ne obstajajo,« zatrjujejo v SA in dodajajo, da kriterij onesnaževanja oziroma vpliva na okolje ne morejo biti podatki o letnih količinah onesnažil. »Te niso merodajne in delujejo zastrašujoče,« se branijo. A enako delujejo tudi uradni Arsovi podatki o letnih emisijah SA: v 2017 je podjetje med drugim emitiralo 50 kilogramov živega srebra, dobri dve toni benzena, 12 ton prahu, 45 ton amonijaka, 57 ton skupnega organskega ogljika, 1200 ton dušikovih oksidov (NOx) ...
V SA Eko krogu očitajo nepooblaščenost za interpretacijo okoljskih podatkov in zanikajo, da bi bili tisti, ki živijo v soseščini cementarn, na slabšem od »sosedov« sežigalnic. Okoljski in zdravstveni podatki o našem delovanju ne kažejo odstopanj, pravijo.
