Še brez dogovora o dvigu plač uslužbencev
Za koliko se bodo prihodnje leto zvišale plače zaposlenih v javnem sektorju? Predstavniki vlade in sindikatov bodo v sredo nadaljevali pogajanja, kakšna naj bi bila uskladitev vrednosti plačnih razredov, trenutno pa so njihova pričakovanja še precej daleč narazen.
Stališče obeh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja je enotno glede odstotka, za koliko naj se v letu 2024 valorizira plačna lestvica – za polno inflacijo, ki naj bi bila, po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj 5,4 odstotna, pogovarjata pa se še o tem, ali naj zahtevajo indeksacijo januarja ali marca.
Predstavniki vlade in sindikatov bodo pogovore nadaljevali v sredo.
Pričakovanja, da se po pokojninah in transferjih uskladijo tudi plače uslužbencev.
Skupina Jakoba Počivavška je napovedala protestni shod pred vlado 7. novembra.
Predlog vladne strani, ki jo je na danajšnjih pogajanjih vodil finančni minister Klemen Boštjančič, ki začasno vodi tudi ministrstvo za javno upravo, od tega kar precej odstopa – govor je bil, okvirno, o 2,2-odstotni uskladitvi 1. julija 2024.
Kako so utemeljili ponudbo? Od stopnje inflacije med lanskim in letošnjim decembrom, ki bo znana januarja, so odšteli 1,7 odstotne točke, za kolikor plače v javnem sektorju rastejo avtonomno zaradi napredovanj približno tretjine uslužbencev, to je, po Boštjančičevih besedah, vgrajeno v sistem, za 60 odstotkov tega zneska pa bi se potem zvišala vrednost plačnih razredov. Finančni minister ob tem noče prejudicirati konkretnih zneskov.
»Videli bomo, kakšna bo na koncu inflacija, vlada v zadnjem času dela vse, kar lahko na svoji strani, da jo omeji, za to je vrsta razlogov. Umarjave napoved je 5,4 odstotka, jaz seveda upam, da bo nižja, ne zaradi teh pogajanj s sindikati, ampak zaradi vsega drugega, kar visoka inflacija potegne za sabo,« je komentiral Boštjančič in dodal, da bodo za skupno mizo ponovno sedli v sredo.
Resno oviro za vlado predstavljajo trije ločeni stavkovni sporazumi, ki jih je sklenila z zdravniškim sindikatom Fides, s Svizom in visokošolskim sindikatom, po katerih bi januarja 2024, če do takrat ne bo novega plačnega sistema - sedaj je jasno, da ga še ne bo – nastopile konkretne posledice.
»To je treba ustrezno nasloviti, ker tudi ti sporazumi zadevajo podobno problematiko, čeprav sindikati to zanikajo. So pa ti trije sporazumi specifični, različni, z vsakim od teh sindikatov se bomo posebej usedli in pogovorili,« je napovedal finančni minister, ki se ne namerava zavezati z nobenim rokom. »Karte smo dali na mizo, mislimo resno, ali bo do konca sklenjen dogovor ali ne, bomo videli v naslednjih dneh oziroma tednih.«
Za sindikate je valorizacija vrednosti plačnih razredov – potem, ko je koalicija umaknila sporni člen o zamrznitvi plač v zakonu o izvrševanju proračuna – prioritetno vprašanje pred nadaljevanjem pogovorov o reformi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij. »Pozdravljamo, da se pogajanja nadaljujejo, manj razveseljiv pa je predlog vlade, ki je daleč od tega, kar smo pričakovali. Dejstvo je, da se bodo v prihodnjem letu uskladili pokojnine in socialni transferji, nepravično in neustrezno bi bilo, da se ne bi tudi plače javnih uslužbencev, in to z inflacijo, da realno ne pade njihova vrednost,« je poudaril Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
»Pri predlogu za uskladitev s polno inflacijo imamo kar nekaj argumentov. Opozorili smo, da je sredstev, kot kaže, dovolj, saj je vlada preložila uveljavitev davka na bilančno vsoto bank za eno leto, kar pomeni, da tako grozno v tej državi ne more biti,« je utemeljil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Boštjančič na argument drugih uskladitev odgovarja, da so za pokojnine in transferje zakonsko določene, »kar zadeva javnega sektorja, ne glede na to, da so se v preteklosti skozi različne dogovore uveljavljale razne pravice, teh zakonskih podlag za usklajevanje ali kakršnekoli avtomatizme na tem področju ni«. Je pa izrazil pričakovanje, da bo minister za delo Luka Mesec, izpeljal, kar je napovedal, da se bodo formule indeksacij spremenile tako, da bodo enotne in da ne bodo spodbujale inflacije.
Vsebine o plačni reformi in odpravi nesorazmerij, pri katerih so pogledi sindikalnih pogajalskih skupin precej narazen, bodo sledile dogovoru o indeksaciji.
Nadaljevanje pogajanj po dveh mesecih premora – tudi zaradi odstopa ministre za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik – pa ne bo vplivalo na odločitev dela sindikatov, pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek, o protestu pred vlado 7. novembra. »Zahteve, ki jih bomo sporočili v četrtek na shodu, so številne, ne kaže, da bi zdaj naslovili v najboljšem primeru več kot eno. Cilj shoda je nenazadnje tudi v tem, da se da vladi jasno sporočilo, da je bilo odlašanje, prekinitev in spreminjanje stališč v teh pogajanjih v zadnjem letu dovolj,« je strnil Počivavšek.
