Skoraj dva milijona evrov za inštitut, ki še ne deluje
Zatika se pri prenosu dejavnosti in zaposlenih. Trenja med UKCL in NIOSB.
Odpri galerijo
Igor Šehić bi prišel v Ljubljano, če bi dobil državljanstvo. FOTO: STA
Ljubljana – Konec prejšnjega tedna so ljubljanski klinični center obvestili, da naj bi se danes začel prenos dejavnosti in dela zaposlenih na inštitut za otroške srčne bolezni. V UKC se temu odločno upirajo.
Stroka iz ljubljanskega kliničnega centra je ministrstvo za zdravje, ustanovitelja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), opozorila, da bi v primeru prenosa dejavnosti razpadla otroška intenzivna terapija. »Na inštitutu kljub temu vztrajajo,« sporočajo iz UKC. To bo danes najbolj pereča tema sestanka delovne skupine, ki se ga bodo udeležili predstavniki ministrstva, inštituta in kliničnega centra.
Vodstvo UKC sindikatov v kliničnem centru ni obvestilo o namerah inštituta, je pa informacija kljub temu dosegla največji sindikat. Njihov predstavnik Vladimir Lazić je zato na ministrico za zdravje pred dnevi naslovil pismo, v katerem je izrazil ogorčenje zaradi dogajanja. Pojasnil je, da je terminski načrt, ki predvideva, da se 30. avgusta program otroške srčne kirurgije in s tem nekateri zaposleni prevzamejo v celoti, iracionalen. V sindikatu KC se sprašujejo, kako bodo v tako kratkem času izpolnjeni vsi zakonski pogoji, predvsem glede obveščanja sindikatov, kdaj bodo sprejemali akte o sistemizaciji delovnih mest na NIOSB, ki jih morajo predhodno pošiljati v mnenje sindikatom. »Kakor da to ni dovolj, bo NIOSB prejel sredstva iz proračuna. Kako si predstavljate, da državljani in državljanke mirno sedimo, ko boste nekemu inštitutu iz proračuna zagotovili določena sredstva, katerih niti višina niti financiranje nista jasna, medtem ko teh sredstev v primeru, da jih je treba zagotoviti za zaposlene v UKCL, ni,« je zapisal Lazić. Na njegov zapis se ne na ministrstvu ne na NIOSB še niso odzvali.
O tem, kako inštitut in UKC Ljubljana vsak na svojo stran vlečeta vrv, dokazujejo pogovori z beograjskim kirurgom Igorjem Šehićem. Za sodelovanje z njim so se pred kratkim dogovarjali tako v UKC kot na inštitutu. Šehić bi privolil, da pride v Slovenijo, če bi dobil državljanstvo. O tem, kje ga bodo zaposlili, je uganka. Na inštitutu so povedali, do so si vzeli čas za odločitev o tem, ali ga bodo vzeli. S Šehićem, ki je leta 2014 že poskusno operiral v Ljubljani, nismo dobili odziva, ker je na dopustu.
Vlada je na današnji seji iz državnega proračuna za delovanje Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni zagotovila dodatna sredstva v višini 1.703.273 evrov. Do zdaj je bilo nacionalnemu inštitutu zagotovljenih 165.000 evrov iz proračuna. Šlo je za zagonska sredstva za delovanje inštituta, ki so tudi že bila porabljena, po neuradnih podatkih pa je imel inštitut konec prejšnjega meseca 30.000 evrov minusa. Ker inštitut, ustanovljen decembra lani, v sodni register pa vpisan marca letos, še ni prevzel dejavnosti od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, še ni mogel skleniti pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki financira izvajanje zdravstvenih storitev.
Stroka iz ljubljanskega kliničnega centra je ministrstvo za zdravje, ustanovitelja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), opozorila, da bi v primeru prenosa dejavnosti razpadla otroška intenzivna terapija. »Na inštitutu kljub temu vztrajajo,« sporočajo iz UKC. To bo danes najbolj pereča tema sestanka delovne skupine, ki se ga bodo udeležili predstavniki ministrstva, inštituta in kliničnega centra.
Vroče pismo
Vodstvo UKC sindikatov v kliničnem centru ni obvestilo o namerah inštituta, je pa informacija kljub temu dosegla največji sindikat. Njihov predstavnik Vladimir Lazić je zato na ministrico za zdravje pred dnevi naslovil pismo, v katerem je izrazil ogorčenje zaradi dogajanja. Pojasnil je, da je terminski načrt, ki predvideva, da se 30. avgusta program otroške srčne kirurgije in s tem nekateri zaposleni prevzamejo v celoti, iracionalen. V sindikatu KC se sprašujejo, kako bodo v tako kratkem času izpolnjeni vsi zakonski pogoji, predvsem glede obveščanja sindikatov, kdaj bodo sprejemali akte o sistemizaciji delovnih mest na NIOSB, ki jih morajo predhodno pošiljati v mnenje sindikatom. »Kakor da to ni dovolj, bo NIOSB prejel sredstva iz proračuna. Kako si predstavljate, da državljani in državljanke mirno sedimo, ko boste nekemu inštitutu iz proračuna zagotovili določena sredstva, katerih niti višina niti financiranje nista jasna, medtem ko teh sredstev v primeru, da jih je treba zagotoviti za zaposlene v UKCL, ni,« je zapisal Lazić. Na njegov zapis se ne na ministrstvu ne na NIOSB še niso odzvali.
Dvojna igra
O tem, kako inštitut in UKC Ljubljana vsak na svojo stran vlečeta vrv, dokazujejo pogovori z beograjskim kirurgom Igorjem Šehićem. Za sodelovanje z njim so se pred kratkim dogovarjali tako v UKC kot na inštitutu. Šehić bi privolil, da pride v Slovenijo, če bi dobil državljanstvo. O tem, kje ga bodo zaposlili, je uganka. Na inštitutu so povedali, do so si vzeli čas za odločitev o tem, ali ga bodo vzeli. S Šehićem, ki je leta 2014 že poskusno operiral v Ljubljani, nismo dobili odziva, ker je na dopustu.
Nova sredstva
Vlada je na današnji seji iz državnega proračuna za delovanje Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni zagotovila dodatna sredstva v višini 1.703.273 evrov. Do zdaj je bilo nacionalnemu inštitutu zagotovljenih 165.000 evrov iz proračuna. Šlo je za zagonska sredstva za delovanje inštituta, ki so tudi že bila porabljena, po neuradnih podatkih pa je imel inštitut konec prejšnjega meseca 30.000 evrov minusa. Ker inštitut, ustanovljen decembra lani, v sodni register pa vpisan marca letos, še ni prevzel dejavnosti od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, še ni mogel skleniti pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki financira izvajanje zdravstvenih storitev.
