Slovenija bi lahko postala razvojni zgled
Sekcija Sociologija časa: Radi bi prispevali k realni oceni družbenega razvoja prihodnosti
Odpri galerijo
Sedanja nosilna teksta razvojne vizije Slovenije do leta 2030 in do leta 2050 sta nestrokovna, izdelana na osnovi »vizij« uradnikov, ne strokovnjakov, je menil Stane Saksida na srečanju sekcije Sociologija časa.
Foto Jasna Kontler Salamon
Ljubljana – Zastavljena vizija razvoja Slovenije ne ponuja uporabnih in premišljenih rešitev, ob tem pa vse bolj uničujemo temelje preživetja prihodnje družbe. Vse bolj se kažejo negativne posledice neoliberalnega gospodarstva, ob tem današnji domnevni razvojni zaostanki postajajo dolgoročna razvojna prednost. To je nekaj poudarkov nedavne razprave na delovnem srečanju sekcije Sociologija časa.
Sekcijo so predlanskim ustanovili nekateri upokojeni člani Slovenskega sociološkega društva, da bi prispevali k razumevanju problemov sedanjosti ter k načrtovanju prihodnosti dolgožive družbe. Po napovedi naj bi bil poudarek razprave vpliv tehnologije na prihodnji razvoj Slovenije, a je segla precej širše. Kot je dejala Majda Pahor, vodja sekcije in moderatorka srečanja, je temo predlagal starosta slovenskih sociologov Stane Saksida. Ta je svoja stališča predstavil v obsežnem referatu Slovenska sociologija v preučevanju družb prihodnosti.
S svojimi stališči je Saksida povzročil precej polemike in ugovorov, še zlasti s pritrditvijo sodobnih sociološkim proučevalcem prihodnosti, da se bodo ljudje, ob podpori umetne inteligence in bioinženiringa, postopoma spremenili v kiborge oziroma kibernetske organizme. Po mnenju tega uglednega sociologa se bo slovenska sociologija v svetovni tok umestila samo, če bo razvila kibernetsko sociologijo in biosociologijo.
Zato pa so vsi, ki so se oglasili v razpravi, podprli Saksidove navedbe katastrofalnih posledic globalne širitve neoliberalizma, ki z uničevanjem narave in družbenih sistemov pospešeno uničuje planet in civilizacijo. Edini izhod je odprava neoliberalizma. Učinkovitih metod, s katerimi bi to dosegli, pa za zdaj ni. Saksida za odpravo neoliberalizma predlaga novo družbeno gibanje, s katerim bi na globalni ravni ustanovili novo paradigmo razvoja človeštva. Prepričan je, da bi se tega lahko lotili tudi Slovenci in pri tem izkoristili priložnost, ko bo naša država v drugi polovici leta 2021 vodila Evropsko unijo. Do takrat bi se lahko po njegovi oceni »usposobili za znanstveno utemeljeno in naravnano vodenje države« in postali tak vzor, kot je danes Estonija.
Dolgoletni direktor Sociološkega inštituta se je duhovito odzval tudi na pričakovane očitke, da je bil v prejšnji državi režimski človek. Dejal je, da to drži, da je bil to vsakdo, ki je imel vodilno funkcijo, a da je prav zato, ker od njega tega nihče ni pričakoval, lahko s kolegi razvil in uveljavil znanstveno objektivno empirično sociologijo.
Emil Milan Pintar je menil, da tehnologija ne bo spremenila človeške narave, da pa je ta podlegla »organiziranemu izumljanju nepotrebnih potreb«, ki so vzgon proizvodnje, po drugi strani pa drastično večajo porabo energije in količino odpadkov. Po njegovi oceni bosta prihodnost Slovenije krojila odhajanje naših strokovnjakov v tujino in sočasen prihod manj izobraženih delavcev k nam. Načrtovani hitri razvoj turizma je označil za eno prihodnjih največjih nevarnosti, ker da novodobni turizem sistematično uničuje okolje. Dejal je, da bi razvojno zaostajanje Slovenije morali sprejeti kot njeno prednost.
Razpravljavci so se strinjali v oceni, da Slovenija nima ustrezne razvojne vizije in da sta obstoječi viziji razvoja do leta 2030 in do leta 2050 pripravljeni s pomočjo strokovnjakov OECD; takšni, da bi morali politike prepričati, da ju morajo zavreči in se ju lotiti na novo. Stane Saksida: »Sedanja nosilna teksta razvojne vizije Slovenije do leta 2030 in do leta 2050 sta nestrokovna, izdelana na osnovi 'vizij' uradnikov, ne pa strokovnjakov za različne vidike razvoja slovenske družbe.« Sociologi ugotavljajo, da ima Slovenija za pripravo novih razvojnih usmeritev dovolj domačih strokovnjakov in da bi morala, po zgledu večine razvitejših držav, zasnovati možganski trust na eni od univerz, pri čemer bi lahko pomagali tudi člani sekcije Sociologija časa.
Ti nameravajo nadaljevati razpravo in s svojimi ugotovitvami in predlogi seznaniti tako strokovno kot širšo javnost. Priložnost za ponovno obravnavo omenjene teme bo, če bo sprejet njihov predlog, tudi na oktobrskem srečanju Slovenskega sociološkega društva.
· Člani sekcije Sociologija časa bi radi prispevali k načrtovanju dolgožive družbe.
· Opozarjajo, da se vse bolj kažejo negativne posledice neoliberalnega gospodarstva.
· Predlog novega družbenega gibanja, z novo paradigmo razvoja človeštva.
· Opozarjajo, da se vse bolj kažejo negativne posledice neoliberalnega gospodarstva.
· Predlog novega družbenega gibanja, z novo paradigmo razvoja človeštva.
Sekcijo so predlanskim ustanovili nekateri upokojeni člani Slovenskega sociološkega društva, da bi prispevali k razumevanju problemov sedanjosti ter k načrtovanju prihodnosti dolgožive družbe. Po napovedi naj bi bil poudarek razprave vpliv tehnologije na prihodnji razvoj Slovenije, a je segla precej širše. Kot je dejala Majda Pahor, vodja sekcije in moderatorka srečanja, je temo predlagal starosta slovenskih sociologov Stane Saksida. Ta je svoja stališča predstavil v obsežnem referatu Slovenska sociologija v preučevanju družb prihodnosti.
Bodo ljudi zamenjali kiborgi?
S svojimi stališči je Saksida povzročil precej polemike in ugovorov, še zlasti s pritrditvijo sodobnih sociološkim proučevalcem prihodnosti, da se bodo ljudje, ob podpori umetne inteligence in bioinženiringa, postopoma spremenili v kiborge oziroma kibernetske organizme. Po mnenju tega uglednega sociologa se bo slovenska sociologija v svetovni tok umestila samo, če bo razvila kibernetsko sociologijo in biosociologijo.
Zato pa so vsi, ki so se oglasili v razpravi, podprli Saksidove navedbe katastrofalnih posledic globalne širitve neoliberalizma, ki z uničevanjem narave in družbenih sistemov pospešeno uničuje planet in civilizacijo. Edini izhod je odprava neoliberalizma. Učinkovitih metod, s katerimi bi to dosegli, pa za zdaj ni. Saksida za odpravo neoliberalizma predlaga novo družbeno gibanje, s katerim bi na globalni ravni ustanovili novo paradigmo razvoja človeštva. Prepričan je, da bi se tega lahko lotili tudi Slovenci in pri tem izkoristili priložnost, ko bo naša država v drugi polovici leta 2021 vodila Evropsko unijo. Do takrat bi se lahko po njegovi oceni »usposobili za znanstveno utemeljeno in naravnano vodenje države« in postali tak vzor, kot je danes Estonija.
Stane Saksida za odpravo neoliberalizma predlaga novo družbeno gibanje, s katerim bi na globalni ravni ustanovili novo paradigmo razvoja človeštva. Foto Mavric Pivk
Dolgoletni direktor Sociološkega inštituta se je duhovito odzval tudi na pričakovane očitke, da je bil v prejšnji državi režimski človek. Dejal je, da to drži, da je bil to vsakdo, ki je imel vodilno funkcijo, a da je prav zato, ker od njega tega nihče ni pričakoval, lahko s kolegi razvil in uveljavil znanstveno objektivno empirično sociologijo.
Sovražnika razvoja
Emil Milan Pintar je menil, da tehnologija ne bo spremenila človeške narave, da pa je ta podlegla »organiziranemu izumljanju nepotrebnih potreb«, ki so vzgon proizvodnje, po drugi strani pa drastično večajo porabo energije in količino odpadkov. Po njegovi oceni bosta prihodnost Slovenije krojila odhajanje naših strokovnjakov v tujino in sočasen prihod manj izobraženih delavcev k nam. Načrtovani hitri razvoj turizma je označil za eno prihodnjih največjih nevarnosti, ker da novodobni turizem sistematično uničuje okolje. Dejal je, da bi razvojno zaostajanje Slovenije morali sprejeti kot njeno prednost.
Razpravljavci so se strinjali v oceni, da Slovenija nima ustrezne razvojne vizije in da sta obstoječi viziji razvoja do leta 2030 in do leta 2050 pripravljeni s pomočjo strokovnjakov OECD; takšni, da bi morali politike prepričati, da ju morajo zavreči in se ju lotiti na novo. Stane Saksida: »Sedanja nosilna teksta razvojne vizije Slovenije do leta 2030 in do leta 2050 sta nestrokovna, izdelana na osnovi 'vizij' uradnikov, ne pa strokovnjakov za različne vidike razvoja slovenske družbe.« Sociologi ugotavljajo, da ima Slovenija za pripravo novih razvojnih usmeritev dovolj domačih strokovnjakov in da bi morala, po zgledu večine razvitejših držav, zasnovati možganski trust na eni od univerz, pri čemer bi lahko pomagali tudi člani sekcije Sociologija časa.
Ti nameravajo nadaljevati razpravo in s svojimi ugotovitvami in predlogi seznaniti tako strokovno kot širšo javnost. Priložnost za ponovno obravnavo omenjene teme bo, če bo sprejet njihov predlog, tudi na oktobrskem srečanju Slovenskega sociološkega društva.
