Slovenija lahko za obnovo počrpa dobrih šest milijard evrov

Ursula von der Leyen je napovedala možnost hitrega in obilnega črpanja evropskega denarja, komisar Janez Lenarčič je pri tem optimističen.
Fotografija: Ursula von der Leyen v slovenskem parlamentu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Ursula von der Leyen v slovenskem parlamentu. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Šefica evropske komisije je v sprva čustveno obarvanem govoru naprej izrazila občudovanje celotni Sloveniji zaradi solidarnostnega odziva na katastrofalno vodno ujmo. »Celotna država se je mobilizirala. Vse nas je ganila podoba gasilcev, ki so reševali otroke iz vrtca. To so podobe, ki bodo ostale v evropskih srcih.«

image_alt
Nadaljujeta se odstranjevanje posledic poplav in sanacija

Ursula von der Leyen se je zahvalila prostovoljcem. Kot vzorčno je izpostavila sodelovanje med odlično organiziranim sistemom civilne zaščite, vlado in lokalnimi oblastmi. Prav tako je izpostavila duh nacionalne enotnosti, ki trenutno preveva slovensko politiko.

»Hitri odziv nas ne preseneča v EU, ker smo že videli vašo solidarnost v poplavah v Italiji pa v potresih na Hrvaškem. Prispevate tudi v humanitarnih akcijah v Ukrajini. Na to nismo pozabili, zdaj pa je celotna Evropa z vami,« je povedala Ursula von der Leyen in s tem prešla na mehanizme in pomoč, ki jo Evropska unija lahko ponudi Sloveniji.

Obljubila je, da bo EU stala za Slovenijo v prihodnjih tednih in mesecih, ko se bo začela obnova. Aktiviran je bil mehanizem za civilno zaščito, osem držav pa se je odzvalo v dveh dneh.

Preden je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen čustveno nagovorila poslance, je obiskala Črno na Koroškem. FOTO: Anže Malovrh/STA
Preden je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen čustveno nagovorila poslance, je obiskala Črno na Koroškem. FOTO: Anže Malovrh/STA

V naslednji fazi bo Slovenija prejela pomoč iz solidarnostnega sklada, kjer bo na voljo do 400 milijonov evrov. Letos lahko EU izplača do sto milijonov evrov, v naslednjem letu pa še do 300 milijonov evrov.

Slovenija prav tako lahko zaprosi za 2,7 milijarde evrov iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost Next Generation EU. Tukaj pa je treba pohiteti s prošnjo do konca avgusta. Predsednica komisije in slovenski premier Robert Golob sta že ustanovila skupno delovno komisijo na tem področju. Tretji, največji vir pa je reprogramiranje obstoječih kohezijskih sredstev v višini 3,3 milijarde evrov, ki so že bila dodeljena Sloveniji.

»Naj živi Slovenija in naj živi EU,« je govor vzneseno zaključila šefica komisije ob aplavzu vseh prisotnih poslancev državnega zbora.

Komisar Lenarčič: Treba je pripraviti dobre projekte

Dodatna pojasnila, kako bo potekalo črpanje evropskih sredstev, je ob robu nagovora predsednice komisije pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. EU bo Sloveniji namenila zajeten in pomenljiv paket pomoči za odpravljanje posledic nedavnih poplav, je ocenil slovenski komisar.

Za sprostitev evropski sredstev za odpravljanje posledic nedavnih poplav Slovenijo čaka več korakov. Najprej bo potrebna ocena škode in najpozneje v 12 tednih vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada v EU, v katerem je do konca leta na voljo 400 milijonov evrov.

Ocena škode in vložitev prošnje bosta po Lenarčičevi oceni najverjetneje še najmanj zahteven korak, več moči bosta terjali preostali dve komponenti paketa pomoči. Veliko sredstev bo sicer po njegovih zagotovilih mogoče preusmeriti iz sklada za regionalni razvoj v obdobju do leta 2027.

Tretja komponenta paketa evropske pomoči pa se nanaša na sklad za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo skoraj celoten paket v višini 3,3 milijarde evrov. Zahtevek za posojila iz instrumenta za okrevanje in odpornost je treba podati do konca meseca. Omenjeni instrument omogoča velike investicije, predvsem pa določa minimalni delež investicij za zeleni prehod in digitalno preobrazbo.

Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je po Lenarčičevih besedah poplavna varnost, zato je optimističen, da se da marsikaj še preusmeriti, če bo Slovenija to želela. A je treba pripraviti dobre projekte, dobre programe, ki so izvedljivi, pri tem pa je treba upoštevati roke izvedbe, ki so že zelo kratki.

Preberite še:

Komentarji: