Slovenija raste, pri otrocih pa skopari
Dodatek za veliko družino in starševsko nadomestilo bosta, kljub gospodarski rasti, vsaj še do leta 2019 omejena.
Odpri galerijo
Prihodnje leto naj bi se sprostila še zadnja preostala varčevalna ukrepa, ki sta zarezala v družine.
Ljubljana – Več kot 23.073 družin je včeraj prejelo dodatek za veliko družino, to je enkraten letni prejemek za tiste, ki imajo tri otroke ali več. Kljub pozitivnim podatkom o gospodarski rasti pa za ta dodatek še vedno veljajo varčevalne omejitve, prav tako za starševska nadomestila, kar prizadene še precej več ljudi.
Dodatek za družine s tremi otroki znaša 395 evrov, za družine s štirimi ali več pa 480 evrov (leta 2015 je bilo takšnih 4989 družin, med njimi 471 z več kot šestimi otroki). Državno blagajno bo to skupaj stalo približno 9,5 milijona evrov.
Pogoj za izplačilo je, da imajo otroci in najmanj eden od staršev stalno prebivališče v Sloveniji – za izplačilo otroških dodatkov, na primer, tega pogoja ni in ga dobivajo otroci tujcev iz EU, ki so zaposleni v Sloveniji, ne glede na to, kje otroci živijo. Za njih Slovenija nameni malo več kot milijon evrov na leto, največ nakaže na Hrvaško in v Bolgarijo.
Do dodatka za velike družine pa niso upravičene vse pet- ali veččlanske družine, saj zanje še vedno veljajo omejitve, ki jih je prinesel zakon o uravnoteženju javnih financ leta 2012, in sicer da je cenzus 659 evrov mesečnega dohodka na družinskega člana, torej so uvrščeni do šestega dohodkovnega razreda.
Zakaj po več letih strme gospodarske rasti še zmeraj veljajo ukrepi iz časa krize? »Ukrep ostaja v veljavi, ker zakonski pogoj za sprostitev začasnih varčevalnih ukrepov še ni bil izpolnjen – gospodarska rast nad 2,5 odstotka in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let nad 1,3 odstotka,« so nam odgovorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Zaradi neizpolnjevanja tega pogoja pa je znižano tudi starševsko nadomestilo za očetovski in starševski dopust (bolj znan kot porodniška od tretjega meseca naprej), in sicer na 90 odstotkov osnove, razen za tiste, ki prejemajo manj od minimalne plače.
Nadomestila za starševski, očetovski in materinski dopust (prve tri mesece porodniške) pa so omejena na dvakratnik povprečne plače. Kaj to konkretno pomeni? Da bo imela ženska, ki ima, denimo, osnovo 1500 evrov neto plače, prve tri mesece porodniškega dopusta 1500 evrov nadomestila, preostalih devet mesecev pa 1350 evrov.
Če bi za oba prejemka veljali enaki kriteriji, kot so pred letom 2012, bi bilo za dodatke za velike družine potrebnih še okoli 1,6 milijona evrov iz državne blagajne, za starševska nadomestila pa okrog 25 milijonov evrov. Koliko ljudi je na slabšem zaradi omejitve, nam na MDDSZ včeraj niso mogli odgovoriti, eno od oblik starševskega nadomestila pa nakažejo povprečno 22.000 upravičencem na mesec.
»Upamo, da bosta prihodnje leto oba ukrepa sproščena. Če ne zaradi doseganja pogojev, pa s spremembo zakona,« pravi Martina Vuk, državna sekretarka na MDDSZ. Tako je pomoč ob rojstvu otroka (280 evrov) ponovno postala univerzalna, pa tudi otroški dodatek od januarja letos prejema več družin, in sicer vse, pri katerih je mesečni prihodek do 1019 evrov na družinskega člana.
Marsikomu se zdi krivično, da »vse življenje plačuje prispevke za starševsko varstvo«, ko gre na porodniško, pa dobiva nadomestilo, ki je lahko tudi veliko nižje od plače. A če upoštevamo, da je ta prispevek le 0,1 odstotka od bruto plače, ni težko izračunati, da nadomestila enega samega porodniškega dopusta za nekajkrat presegajo znesek vplačanega v 40 letih zaposlitve.
»Zavarovalniški princip pri tem je bolj simboličen, poglavitni vir za starševska nadomestila je proračun,« pritrjuje tudi Martina Vuk. To kažejo tudi številke – lani je Furs zbral 30,6 milijona evrov iz prispevkov za starševska nadomestila, MDDSZ pa je izplačalo več kot 231 milijonov.
Še v času pred varčevanjem, ko je bilo nadomestilo omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače, so se tri pritožnice zaradi tega obrnile na ustavno sodišče, ker po njihovem mnenju navzgor omejena višina starševskega nadomestila starše z višjimi prihodki postavlja v slabši položaj, saj višina nadomestila ni sorazmerna z vplačili v sistem.
Ustavni sodniki so jih zavrnili z argumentom, da predvidena doba uresničevanja pravice, naj gre za pokojnino ali starševsko nadomestilo, na uresničevanje načela solidarnosti nima vpliva in da ima zakonodajalec možnost omejevanja.
Do vseh družin prijazna družba je rdeča nit resolucije o družinski politiki, ki jo je vlada sprejela letos in s katero se poudarja, da je družinska politika samostojna ter da jo poskušajo odmakniti od socialne, tudi z željo po približevanju univerzalnosti pravic.
»Naša družinska politika je med najbolj zglednimi na svetu. Res je, da ljudje nimajo več otrok zaradi družinske politike, a je ta zelo pomembna za življenjski standard družin, skupaj z zmanjšanjem tveganja revščine in usklajevanjem dela in družine,« je prepričana dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je med drugim zagovornica univerzalnega otroškega dodatka.
Ta je tudi med obljubami nekaj političnih strank, med njimi SDS, NSi in Združene desnice.
Dodatek za družine s tremi otroki znaša 395 evrov, za družine s štirimi ali več pa 480 evrov (leta 2015 je bilo takšnih 4989 družin, med njimi 471 z več kot šestimi otroki). Državno blagajno bo to skupaj stalo približno 9,5 milijona evrov.
Pogoj za izplačilo je, da imajo otroci in najmanj eden od staršev stalno prebivališče v Sloveniji – za izplačilo otroških dodatkov, na primer, tega pogoja ni in ga dobivajo otroci tujcev iz EU, ki so zaposleni v Sloveniji, ne glede na to, kje otroci živijo. Za njih Slovenija nameni malo več kot milijon evrov na leto, največ nakaže na Hrvaško in v Bolgarijo.
Večje družine omejuje Zujf
Do dodatka za velike družine pa niso upravičene vse pet- ali veččlanske družine, saj zanje še vedno veljajo omejitve, ki jih je prinesel zakon o uravnoteženju javnih financ leta 2012, in sicer da je cenzus 659 evrov mesečnega dohodka na družinskega člana, torej so uvrščeni do šestega dohodkovnega razreda.
Zakaj po več letih strme gospodarske rasti še zmeraj veljajo ukrepi iz časa krize? »Ukrep ostaja v veljavi, ker zakonski pogoj za sprostitev začasnih varčevalnih ukrepov še ni bil izpolnjen – gospodarska rast nad 2,5 odstotka in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let nad 1,3 odstotka,« so nam odgovorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Še vedno znižano starševsko nadomestilo
Zaradi neizpolnjevanja tega pogoja pa je znižano tudi starševsko nadomestilo za očetovski in starševski dopust (bolj znan kot porodniška od tretjega meseca naprej), in sicer na 90 odstotkov osnove, razen za tiste, ki prejemajo manj od minimalne plače.
Nadomestila za starševski, očetovski in materinski dopust (prve tri mesece porodniške) pa so omejena na dvakratnik povprečne plače. Kaj to konkretno pomeni? Da bo imela ženska, ki ima, denimo, osnovo 1500 evrov neto plače, prve tri mesece porodniškega dopusta 1500 evrov nadomestila, preostalih devet mesecev pa 1350 evrov.
Če bi za oba prejemka veljali enaki kriteriji, kot so pred letom 2012, bi bilo za dodatke za velike družine potrebnih še okoli 1,6 milijona evrov iz državne blagajne, za starševska nadomestila pa okrog 25 milijonov evrov. Koliko ljudi je na slabšem zaradi omejitve, nam na MDDSZ včeraj niso mogli odgovoriti, eno od oblik starševskega nadomestila pa nakažejo povprečno 22.000 upravičencem na mesec.
Dodatek več družinam
»Upamo, da bosta prihodnje leto oba ukrepa sproščena. Če ne zaradi doseganja pogojev, pa s spremembo zakona,« pravi Martina Vuk, državna sekretarka na MDDSZ. Tako je pomoč ob rojstvu otroka (280 evrov) ponovno postala univerzalna, pa tudi otroški dodatek od januarja letos prejema več družin, in sicer vse, pri katerih je mesečni prihodek do 1019 evrov na družinskega člana.
Marsikomu se zdi krivično, da »vse življenje plačuje prispevke za starševsko varstvo«, ko gre na porodniško, pa dobiva nadomestilo, ki je lahko tudi veliko nižje od plače. A če upoštevamo, da je ta prispevek le 0,1 odstotka od bruto plače, ni težko izračunati, da nadomestila enega samega porodniškega dopusta za nekajkrat presegajo znesek vplačanega v 40 letih zaposlitve.
»Zavarovalniški princip pri tem je bolj simboličen, poglavitni vir za starševska nadomestila je proračun,« pritrjuje tudi Martina Vuk. To kažejo tudi številke – lani je Furs zbral 30,6 milijona evrov iz prispevkov za starševska nadomestila, MDDSZ pa je izplačalo več kot 231 milijonov.
Ustavno izpodbijanje spodletelo
Še v času pred varčevanjem, ko je bilo nadomestilo omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače, so se tri pritožnice zaradi tega obrnile na ustavno sodišče, ker po njihovem mnenju navzgor omejena višina starševskega nadomestila starše z višjimi prihodki postavlja v slabši položaj, saj višina nadomestila ni sorazmerna z vplačili v sistem.
Ustavni sodniki so jih zavrnili z argumentom, da predvidena doba uresničevanja pravice, naj gre za pokojnino ali starševsko nadomestilo, na uresničevanje načela solidarnosti nima vpliva in da ima zakonodajalec možnost omejevanja.
Družinska politika ni socialna
Do vseh družin prijazna družba je rdeča nit resolucije o družinski politiki, ki jo je vlada sprejela letos in s katero se poudarja, da je družinska politika samostojna ter da jo poskušajo odmakniti od socialne, tudi z željo po približevanju univerzalnosti pravic.
»Naša družinska politika je med najbolj zglednimi na svetu. Res je, da ljudje nimajo več otrok zaradi družinske politike, a je ta zelo pomembna za življenjski standard družin, skupaj z zmanjšanjem tveganja revščine in usklajevanjem dela in družine,« je prepričana dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je med drugim zagovornica univerzalnega otroškega dodatka.
Ta je tudi med obljubami nekaj političnih strank, med njimi SDS, NSi in Združene desnice.
