Slovenska rast še vedno med najvišjimi v območju z evrom
Negotovosti v evropskem gospodarstvu so, a v očeh Bruslja recesije ni pred vrati.
Odpri galerijo
V Sloveniji naj bi se naložbe še okrepile. Gradnja Yaskawe, tovarne robotov in robotike. FOTO: Jure Eržen/Delo
Bruselj – Gospodarska rast v Evropi se po razmeroma visokih stopnjah v zadnjih letih umirja in pričakovanja za prihodnost so povezana s številnimi negotovostmi. Za prihodnje leto pričakujejo, da se bo rast spet okrepila. To so osrednja sporočila zimskih gospodarskih napovedi evropske komisije.
Za Slovenijo so napovedi gibanja BDP za letošnje in prihodnje leto nekoliko znižane (s 3,3 in 3 na 3,1 in 2,8 odstotka), a ostaja med državami članicami z najvišjo stopnjo gospodarske rasti. V območju z evrom bodo letos višjo rast imeli le Ciper, Malta in Slovaška.
Analitiki evropske komisije glede Slovenije ugotavljajo, da se je gospodarsko razpoloženje, ki je še vedno nad dolgoročnim povprečjem, med letom 2018 sicer poslabšalo, a je bilo v zadnjih mesecih spet bolj pozitivno. Nastajajo delovna mesta in v tretjem četrtletju se je stopnja brezposelnosti znižala na pet odstotkov. Na tej ravni je bila nazadnje leta 2008.
Z visoko zaposlenostjo in rastjo plač naj bi se zviševala potrošnja. Bruselj napoveduje Sloveniji nadaljnjo rast naložb, saj so pogoji financiranja ugodni, zmogljivosti so izkoriščene in v nekaj sektorjih se pojavljajo omejitve pri ponudbi. Na področju stanovanjske in poslovne gradnje napovedujejo več dejavnosti. Javne naložbe, ki jih poganja tudi denar iz EU, naj bi se krepile.
Na ravni območja z evrom in EU je ohlajanje bolj izrazito. V primerjavi z jesenjo so napovedi znižali z 2 na 1,5 odstotka (EU27) in z 1,9 na 1,3 odstotka (evro). V območju z evrom naj bi se rast prihodnje leto okrepila na 1,6 in v EU27 na 1,8 odstotka.
Posebno izrazita so negativna gibanja v Italiji, kjer so napoved za letos znižali z 1,2 na 0,2 odstotka. To pripisujejo predvsem domačim razlogom: šibkemu domačemu povpraševanju. Negotovost glede vladne politike in visoki stroški financiranja po oceni Bruslja negativno vplivajo na naložbe.
Za Nemčijo napovedujejo letos 1,1-odstotno rast (jeseni še 1,8), a že prihodnje leto naj bi se okrepila na 1,7 odstotka.
Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis je upočasnitev rasti v največjih evrskih gospodarstvih pripisal predvsem zunanjim dejavnikom – trgovinskim napetostim in upočasnitvi rasti v najbolj rastočih gospodarstvih, predvsem na Kitajskem.
Poleg tega so se v nekaj državah spet pojavile težave z vzdržnostjo dolga in ranljivostjo bank v povezavi z bolj tveganimi državnimi obveznicami. Dodatne negotovosti po mnenju Dombrovskisa povzroča še nevarnost kaotičnega brexita.
Za Slovenijo so napovedi gibanja BDP za letošnje in prihodnje leto nekoliko znižane (s 3,3 in 3 na 3,1 in 2,8 odstotka), a ostaja med državami članicami z najvišjo stopnjo gospodarske rasti. V območju z evrom bodo letos višjo rast imeli le Ciper, Malta in Slovaška.
Analitiki evropske komisije glede Slovenije ugotavljajo, da se je gospodarsko razpoloženje, ki je še vedno nad dolgoročnim povprečjem, med letom 2018 sicer poslabšalo, a je bilo v zadnjih mesecih spet bolj pozitivno. Nastajajo delovna mesta in v tretjem četrtletju se je stopnja brezposelnosti znižala na pet odstotkov. Na tej ravni je bila nazadnje leta 2008.
Z visoko zaposlenostjo in rastjo plač naj bi se zviševala potrošnja. Bruselj napoveduje Sloveniji nadaljnjo rast naložb, saj so pogoji financiranja ugodni, zmogljivosti so izkoriščene in v nekaj sektorjih se pojavljajo omejitve pri ponudbi. Na področju stanovanjske in poslovne gradnje napovedujejo več dejavnosti. Javne naložbe, ki jih poganja tudi denar iz EU, naj bi se krepile.
Na ravni območja z evrom in EU je ohlajanje bolj izrazito. V primerjavi z jesenjo so napovedi znižali z 2 na 1,5 odstotka (EU27) in z 1,9 na 1,3 odstotka (evro). V območju z evrom naj bi se rast prihodnje leto okrepila na 1,6 in v EU27 na 1,8 odstotka.
Padec Italije in tveganje brexita
Posebno izrazita so negativna gibanja v Italiji, kjer so napoved za letos znižali z 1,2 na 0,2 odstotka. To pripisujejo predvsem domačim razlogom: šibkemu domačemu povpraševanju. Negotovost glede vladne politike in visoki stroški financiranja po oceni Bruslja negativno vplivajo na naložbe.
Za Nemčijo napovedujejo letos 1,1-odstotno rast (jeseni še 1,8), a že prihodnje leto naj bi se okrepila na 1,7 odstotka.
Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis je upočasnitev rasti v največjih evrskih gospodarstvih pripisal predvsem zunanjim dejavnikom – trgovinskim napetostim in upočasnitvi rasti v najbolj rastočih gospodarstvih, predvsem na Kitajskem.
Poleg tega so se v nekaj državah spet pojavile težave z vzdržnostjo dolga in ranljivostjo bank v povezavi z bolj tveganimi državnimi obveznicami. Dodatne negotovosti po mnenju Dombrovskisa povzroča še nevarnost kaotičnega brexita.
