Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Na Antarktiki so postavili smerokaz za slovensko zamejsko vas

Na najjužnejši celini je po novem smerokaz za Repentabor - Monrupino, zamejsko vas na tržaškem Krasu.
Repentabrčan Stefano Cirilli na Antarkitiki. FOTO: Stefano Cirilli
Repentabrčan Stefano Cirilli na Antarkitiki. FOTO: Stefano Cirilli
29. 11. 2024 | 12:42
29. 11. 2024 | 13:55
2:37

»Repentabor je od danes prisoten tudi na Antarktiki! Zahvaljujem se našemu koordinatorju civilne zaščite Stefanu Cirilliju za krasen podvig!« je na svojem profilu na facebooku zapisala Tanja Kosmina, županja Repentabra, slovenske zamejske vasi na tržaškem Krasu.

Cirilli, sicer geolog Univerze v Trstu, ki se trenutno nahaja na Antarktiki v okviru znanstvenega projekta, je označil, da se Repentabor – oziroma po italijansko Monrupino – nahaja natanko 15.408 kilometrov stran. Dvojezični smerokaz je sicer eden izmed mnogih, ki so jih v samotni belini, v bližini raziskovanega tabora, postavili obiskovalci iz vsega sveta.

»Zelo smo ponosni na našega občana, ki je v naši skupnosti zelo dejaven že 25 let. Trenutno je na dvomesečni misiji na Antarktiki, kjer preučuje sevanje kozmičnih žarkov. Hvaležni smo mu, da je poskrbel za prepoznavnost naše občine, ki je sicer ena najmanjših, a ima ljudi, ki jo lahko ovrednotijo,« je za Delo dejala županja. Cirilliju bodo ob vrnitvi pripravili sprejem s predstavitvijo njegove misije.

Repentabrčan na ledeni celini vodi operativno enoto projekta CORDIAL, pri katerem po pisanju Primorskega dnevnika sodelujejo Fakulteta za matematiko, informatiko in naravoslovne vede Univerze v Trstu, Univerza v Torinu in Italijanski inštitut za jedrsko fiziko INFN.

Antarktika je sicer najjužnejši del Zemlje in ne pripada nikomur. Na tej vetrovni celini živi 40 milijonov pingvinov in le tisoč ljudi. Od leta 1961 za to območje skrbijo članice pogodbe o Antarktiki, ki določa, da se sme uporabljati le za miroljubne namene. Podnebni in okoljski znanstveniki opozarjajo, da nekateri deli Antarktike skrb vzbujajoče hitro zelenijo. Izginjanje ledu pripisujejo ekstremnim vročinskim pojavom, kar bo predvidoma imelo posledice za celotno življenje na Zemlji.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine