Sporni odpustki v občinskih glasilih bodo sprožili premike
Volilna zakonodaja neživljenjska in prezapletena. Do poslanskega sedeža z od 8066 do 71.761 evri.
Odpri galerijo
Najbolje je svoj denar unovčila LMŠ – poslanski stolček je osvojila z 8000 evri. FOTO: Shutterstock
Ljubljana – Računsko sodišče je v reviziji poslovanja najbolj okrcalo stranke SDS, Desus in SNS. Zdaj bo na njeni podlagi preučilo, ali katero od razkritij predstavlja znak prekrška po volilni zakonodaji. V tem primeru bo na okrajno sodišče vložilo obdolžilne predloge, poleg tega bo predlagalo osvežitev zakonodaje.
Zaznali so podobne nepravilnosti kot v preteklosti, toda kakšnih večjih pretresov na področju financiranja strank, ki predstavlja eno večjih področjih korupcijskih tveganj, ni bilo. Medtem ko so jo v SAB, Levici, SMC in SD odnesli s pozitivnim mnenjem tako pri poročanju kot tudi pri poslovanju, sta pri obeh pridržek prejele SDS, Desus in SNS. LMŠ in NSi sta dobili pridržek pri poročanju.
NSi je edina, ki bo morala z odzivnim poročilom dokazati, da je 1237 evrov, ki jih je zbrala v nasprotju z zakonom, namenila v dobrodelne namene; 400 jih je že. Med drugim je dobila izredni popust za oglas v dveh občinskih glasilih, a se brani, da ne morejo vplivati na odločitve občin, ki strankam omogočajo brezplačne oglase. Med 212 občinami jih ima 120 svoje glasilo, deset izmed njih se je znašlo v poročilih računskega sodišča: Logatec, Komenda, Ivančna Gorica, Pivka, Kamnik, Lukovica, Dobrepolje, Grosuplje, Bohinj in Slovenj Gradec.
Po pojasnilih računskega sodišča zakon o volilni kampanji lokalnim skupnostim prepoveduje financiranje kampanje, toda odloki, ki jih sprejmejo občine, to omogočajo.
»Še vedno imajo stranke probleme z identifikacijo izrednih popustov, ki so jih dobile od izvajalcev ali dobaviteljev, probleme imajo z razmejevanjem, kdaj gre za stroške volilne kampanje in kdaj za stroške rednega poslovanja. V zvezi s stroški, nastalimi pred kampanjo, predlagamo, da se tisti, katerih rezultat se uporabi v času kampanje, štejejo za njene stroške. Ocenjujemo, da bi s takšno jasno dikcijo lahko prispevali k pravilnemu financiranju kampanj,« so pojasnili za Delo.
Opredeliti bo treba še, na kaj se nanaša brezplačno oglaševanje na občinskih plakatnih mestih, in revidirati samo stranke, ki dobijo več kot 10.000 evrov iz državne malhe. Njihovo poslovanje bodo kmalu vzeli podrobno pregledali.
SDS je za stroške oglaševanja porabila 3280 evrov pred kampanjo ali po njej, kar bi lahko povezali s promocijsko kampanjo Zate, ki so jo začeli mesece pred volitvami. V poročilih nepravilnosti, na katere se je namigovalo v javnosti glede vrnjenega 450.000 evrov vrednega posojila pri državljanki BiH Dijani Đuđić, ni. Ni jih niti pri SMC, ki so jo bremenili, da je denar iz »afere maketa« romal za njene predvolilne aktivnosti.
Pri Zmagu Jelinčiču pa so odkrili, da je stroške oglasnega prostora na pročelju svoje hiše, kjer je predvajal slogane SNS, ovrednotil s 1280 evri. Stranka in njen predsednik kot fizična oseba sta podpisala donatorsko pogodbo, najemno pogodbo pa najemodajalec Jelinčič in malteška družba Skilled Tech Platform Company Limited.
Sodniki sklepajo, da je družba za SNS izvedla oglaševanje, stroške pa je poravnal Jelinčič, česar zakonodaja ne dopušča. Prvak stranke je proračun sicer dobro unovčil, za vsak osvojeni stolček je porabil le 16.000 evrov, medtem ko je Desus za to potreboval več kot 71.000 evrov. Stranke bodo iz državnega blagajne kmalu prejele povrnjene stroške kampanje v višini 0,33 evra za vsak prejeti glas.
Zaznali so podobne nepravilnosti kot v preteklosti, toda kakšnih večjih pretresov na področju financiranja strank, ki predstavlja eno večjih področjih korupcijskih tveganj, ni bilo. Medtem ko so jo v SAB, Levici, SMC in SD odnesli s pozitivnim mnenjem tako pri poročanju kot tudi pri poslovanju, sta pri obeh pridržek prejele SDS, Desus in SNS. LMŠ in NSi sta dobili pridržek pri poročanju.
Stranke lahko v občinskih glasilih dobijo izredni popust ali brezplačno objavo. Najbolj bode v oči razumevanje strank, kateri so upravičeni stroški kampanje. Odloki občin in zakon morda nista v sozvočju z ustavo.
NSi je edina, ki bo morala z odzivnim poročilom dokazati, da je 1237 evrov, ki jih je zbrala v nasprotju z zakonom, namenila v dobrodelne namene; 400 jih je že. Med drugim je dobila izredni popust za oglas v dveh občinskih glasilih, a se brani, da ne morejo vplivati na odločitve občin, ki strankam omogočajo brezplačne oglase. Med 212 občinami jih ima 120 svoje glasilo, deset izmed njih se je znašlo v poročilih računskega sodišča: Logatec, Komenda, Ivančna Gorica, Pivka, Kamnik, Lukovica, Dobrepolje, Grosuplje, Bohinj in Slovenj Gradec.
V Logatcu je popust izkoristila NSi, v Komendi in Ivančni Gorici pet oziroma šest strank, v Pivki SDS, SD, Desus, v Kamniku, kjer ima tudi sedež, pa le LMŠ. Medtem so brezplačno objavo v Lukovici izkoristile SDS in NSi, v Dobrem polju in Grosupljem pet strank, v Bohinju tri, v Slovenj Gradcu le SD.
Po pojasnilih računskega sodišča zakon o volilni kampanji lokalnim skupnostim prepoveduje financiranje kampanje, toda odloki, ki jih sprejmejo občine, to omogočajo.
Delo Infografika
Nedorečenost ovira
»Še vedno imajo stranke probleme z identifikacijo izrednih popustov, ki so jih dobile od izvajalcev ali dobaviteljev, probleme imajo z razmejevanjem, kdaj gre za stroške volilne kampanje in kdaj za stroške rednega poslovanja. V zvezi s stroški, nastalimi pred kampanjo, predlagamo, da se tisti, katerih rezultat se uporabi v času kampanje, štejejo za njene stroške. Ocenjujemo, da bi s takšno jasno dikcijo lahko prispevali k pravilnemu financiranju kampanj,« so pojasnili za Delo.
Med zanimivejšimi stroški, o katerih so stranke napačno poročale, so brezplačni glasbeni nastopi Anike Horvat za NSi, Mirana Rudana, ansambla Anžeta Šuštarja in skupine Cantabile za SDS ter Wernerja za SMC. Vsakega je računsko sodišče ovrednotilo z 110 evri.
Večina strank je razliko med zbranimi in porabljenimi sredstvi, kot določa zakon, že nakazala v dobrodelne namene. SDS ga je namenila mariborski nadškofijski karitas, LMŠ Ozari, Desus zvezi društev upokojencev, SD trem šaleškim organizacijam in SMC mariborski zvezi prijateljev mladine.
Večina strank je razliko med zbranimi in porabljenimi sredstvi, kot določa zakon, že nakazala v dobrodelne namene. SDS ga je namenila mariborski nadškofijski karitas, LMŠ Ozari, Desus zvezi društev upokojencev, SD trem šaleškim organizacijam in SMC mariborski zvezi prijateljev mladine.
Opredeliti bo treba še, na kaj se nanaša brezplačno oglaševanje na občinskih plakatnih mestih, in revidirati samo stranke, ki dobijo več kot 10.000 evrov iz državne malhe. Njihovo poslovanje bodo kmalu vzeli podrobno pregledali.
Brez sledu o Dijani
SDS je za stroške oglaševanja porabila 3280 evrov pred kampanjo ali po njej, kar bi lahko povezali s promocijsko kampanjo Zate, ki so jo začeli mesece pred volitvami. V poročilih nepravilnosti, na katere se je namigovalo v javnosti glede vrnjenega 450.000 evrov vrednega posojila pri državljanki BiH Dijani Đuđić, ni. Ni jih niti pri SMC, ki so jo bremenili, da je denar iz »afere maketa« romal za njene predvolilne aktivnosti.
Pri Zmagu Jelinčiču pa so odkrili, da je stroške oglasnega prostora na pročelju svoje hiše, kjer je predvajal slogane SNS, ovrednotil s 1280 evri. Stranka in njen predsednik kot fizična oseba sta podpisala donatorsko pogodbo, najemno pogodbo pa najemodajalec Jelinčič in malteška družba Skilled Tech Platform Company Limited.
Sodniki sklepajo, da je družba za SNS izvedla oglaševanje, stroške pa je poravnal Jelinčič, česar zakonodaja ne dopušča. Prvak stranke je proračun sicer dobro unovčil, za vsak osvojeni stolček je porabil le 16.000 evrov, medtem ko je Desus za to potreboval več kot 71.000 evrov. Stranke bodo iz državnega blagajne kmalu prejele povrnjene stroške kampanje v višini 0,33 evra za vsak prejeti glas.
