Po dogovorih vlade s sindikatom Fides pa dogovoru glede plač pomočnic vzgojiteljic ter obljubi o dodatkih sodnikom in tožilcem se je oglasil sindikat zaposlenih na obrambnem ministrstvu, danes pa še poklicni gasilci. Na vlado so poslali zahtevo, da se jih uvrsti v višje plačne razrede.

Kam pelje ta plačna »strategija« vlade?

»Gre za neodgovorno razdeljevanje denarja, ki ga pravzaprav ni,« ocenjuje ekonomist in nekdanji minister ter dekan ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar.  Prepričan je, da bi morali biti vsi odhodki, ki jih zdaj dobivajo vsi, ki potrkajo na vrata vlade, še posebej premiera in ministra za zdravstvo, ali pa naj bi bili namenjeni za obljubljene plače, dodatke, dokapitalizacije energetskih podjetij, take in drugačne subvencije, dolgotrajno oskrbo, odpravo doplačil v zdravstvu ... verificirani v parlamentu.

»Zato bi bil potrebna rebalans državnega proračuna in zelo resna razprava o razvojnih prioritetah države. Nisem prepričan, da se finančni minister Klemen Boštjančič zaveda, da bi moral biti zavora takih gibanj in da bo za morebitno polomijo odgovoren on. Čisto možno je, da predvideni deficit državnega proračuna za leto 2023 (3,3 milijarde evrov) ne bo dovolj, saj je načrtovana rast odhodkov za kar 12 odstotnih točk višja od rasti prihodkov državnega proračuna,« opozarja Tajnikar.

»Tako tudi vzdržujemo in celo večamo presežno povpraševanje, kar bo inflacijo vsaj ohranjalo, če ne pospeševalo,« odgovarja na vprašanje, kako aktualno dogajanje na področju plač javnega sektorja vpliva na inflacijo. Zelo pomembno pa je pri tem, dodaja, da ni mogoče pričakovati bistveno višjih rasti gospodarstva.

»Tako vsi omenjeni odhodki niso pokriti z blagom in tudi ne bodo pokriti z blagom, saj gre za potrošnjo, ki ne more povečevati gospodarske dejavnosti. Gre za kopičenje zunanjega dolga državnega proračuna in to ob tem, ko se podjetja in gospodinjstva ne zadolžujejo. Ker slednje velja tudi za program obnove in odpornosti, ki ga ponuja evropska komisija (mi pa ne izkoriščamo), je nevarno, da Evropa s Slovenijo konča v nekem trenutku 'na bobnu',« je črnogled sogovornik.

Na finančnem ministrstvu poudarjajo, da sprejete spremembe ne ogrožajo vzdržnosti javnih financ. »Pri vseh dogovorih o povišanjih plač se pri finančnih učinkih gibamo znotraj 611 milijonov evrov, kolikor je bil težak dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, ki so ga oktobra lani podpisali reprezentativni sindikati javnega sektorja in vlada.«

Glede natančnejšega razreza pa pojasnjujejo naslednje:

Predvideni finančni učinek pri dodatkih za sodnike in tožilce je ocenjen na 9,1 milijona na letni ravni; gre za začasen ukrep, ki bo veljal do prenove plačnega sistema, sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvijo iz proračuna oziroma znotraj njihovih finančnih načrtov. Učinek spremembe aneksa kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje in aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost dejavnost je 18 milijonov evrov v letu 2023, dogovor s Fidesom pa nima predvidenih finančnih posledic.

Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa razmere komentira takole: »Vsota povišanja sredstev za v zadnjem obdobju dogovorjena povišanja v posameznih poklicnih skupinah še ni znana, tako kot tudi ne učinki morebitnih dodatnih zahtevkov po višanju plač v preostalih delih plačnega sistema v javnem sektorju. Zato trenutno ni mogoče odgovoriti na vprašanje, v kolikšni meri bo to vplivalo na saldo javnih financ v letu 2023. Že na podlagi trenutno predvidenega primanjkljaja pa lahko ugotovimo, da bi ta bil za sektor država s petimi odstotki BDP med najvišjimi v EU.«

Če se bo trend nadaljeval, bo strukturno položaj javnih financ slabši.

»Pri dodatnih višanjih plač, ki v proračunskih dokumentih niso bila predvidena, je nujno potrebna presoja, v kolikšni meri dodatno višje plače prispevajo k oblikovanju dolgoročnega gospodarskega potenciala, ki predstavlja podlago za odplačevanje javnofinančnih obveznosti v prihodnosti in kakšna je dodana vrednost višjih plač za kakovost javnih storitev. Oboje navedeno določa, v kolikšni meri je dodatno višje plače v javnem sektorju sploh vzdržno financirati z večanjem javnega dolga.«

Ob vseh navedenih tveganjih, ki bi jih dodatni dvigi plač imeli za vzdržnost javnih financ, še opozarja predsednik fiskalnega sveta, se postavlja ključno vprašanje, zakaj po že dogovorjenem dvigu plač za vse javne uslužbence iz jeseni lani vladi ob napovedani reformi plačnega sistema ni uspelo oziroma ni želela začasno ustaviti dodatnih zahtev po dvigih do takrat, ko bi bili znani obrisi reforme. Zdaj se zdi, da se je z zadnjimi parcialnimi dogovori sprožil plaz zahtev, ki bo rezultiral v dvigu stroškov dela, še preden bo reforma predstavljena, kaj šele izpeljana.

Igra je tvegana, lov na višje plače odprt.

Ekonomist Matej Lahovnik je sinoči na to temo na POP TV med drugim ocenil, da enotni plačni sistem razpada ter da ni jasno, kako se bo dodatne obremenitve proračuna iz naslova povišanja plač sploh financiralo. »Priliva se olje na inflacijo. Kaj bodo davkoplačevalci, ki bodo na koncu te plače financirali ali prek višjih davkov ali dodatnega zadolževanja države, sploh dobili? Bodo na primer sodni zaostanki manjši?« je med drugim vprašal.