Tanja Fajon bo obiskala Kijev

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon bo v prihodnjih dneh obiskala Kijev, kjer se bo srečala z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo in predstavniki ukrajinskih oblasti, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. 

Kot so pojasnili na ministrstvu, je namen obiska »izkazati politično podporo in solidarnost Ukrajini, ki se že mesece odločno upira ruski agresiji«. 

Ministrica bo predstavila dosedanjo pomoč, ki jo Slovenija nudi Ukrajini, in prisluhnila ukrajinskim potrebam po nadaljnji pomoči. Med drugim bo izrazila pripravljenost sodelovanja Slovenije pri povojni obnovi Ukrajine, so še zapisali. 

Pomoč pri razminiranju in pridružitvi Ukrajine EU

Po Berlinu in Zagrebu bo to tretji dvostranski obisk zunanje ministrice v tujini od nastopa vlade premierja Roberta Goloba. Obisk v ukrajinski prestolnici v juliju sta večkrat napovedala tako ministrica kot premier.

Fajonova je obisk v Kijevu napovedala že v telefonskem pogovoru s Kulebo 21. junija. Po seji strateškega sveta za zunanjo politiko 24. junija je povedala, da bo obisk potekal v juliju in dejala, da so se strinjali, da Slovenija nadaljuje s humanitarno in razvojno pomočjo Ukrajini, pa tudi vojaško, vendar pa da tu nima velikih zmogljivosti.

Posebej je izpostavila pomoč Kijevu pri razminiranju, pa tudi oskrbi ranjencev ter na poti v Evropsko unijo. Pogovori o tem z Ukrajino že potekajo, je povedala in ocenila, da bi ob predvidenem obisku v Kijevu lahko konkretizirali katero od idej.

Slovenija med državami, ki so najostreje obsodile rusko agresijo

Tako prejšnja kot sedanja slovenska vlada sta sicer imeli že več pogovorov tako s predstavniki Zelenskega kot tudi vlade v Kijevu. Golob se je med drugim z Zelenskim pogovarjal pred vrhom EU v Bruslju konec junija, ko mu je zagotovil, da se odnos Slovenije do Ukrajine kljub zamenjavi vlade ni spremenil.

Zelenski je v začetku julija preko videopovezave nagovoril slovenski parlament in se zahvalil Sloveniji za podporo Ukrajine v boju proti ruski agresiji in na poti v EU, s tem ko je podprla dodelitev statusa kandidatke za članstvo. Slovenijo je tudi pozval, naj pomaga pri povojni obnovi Ukrajine.

FOTO: Jure Eržen/Delo

Slovenija je od samega začetka ruske agresije v Ukrajini med državami, ki so najostreje obsodile rusko agresijo na neodvisno in suvereno Ukrajino. Podporo ji je bivši premier Janez Janša izrazil že na srečanju z Zelenskim 15. marca, ko je skupaj s premierjema Poljske in Češke obiskal Kijev. Bili so prvi tuji voditelji, ki so po začetku ruske invazije obiskali ukrajinsko prestolnico.

Slovenija je Kijevu zagotovila tudi podporo pri povojni obnovi države, med drugim tudi ob obisku podpredsednice ukrajinske vrhovne rade Olene Kondratiuk 7. junija v Ljubljani. Kasneje je Fajonova pojasnila, da se pogovarjajo o tem, kako bi lahko Slovenija sodelovala v okviru svojih projektov, denimo na področju razminiranja, kjer je dejavna z ustanovo ITF, pomoči pri prevozu ranjencev ali rehabilitaciji v univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu URI Soča.

Na zunanjem ministrstvu pa je vzpostavila koordinacijsko skupino, ki pokriva dogajanje v Ukrajini in išče rešitve za nadaljnjo pomoč državi.

V Sloveniji preko 6000 ukrajinskih beguncev

V pogovoru za STA konec junija je povedala, da je Slovenija skozi različne mehanizme Ukrajini zagotovila za več kot tri milijone evrov humanitarne pomoči in skoraj sedem milijonov evrov vojaške pomoči. Gmotno pomoč so zbrale tudi nevladne organizacije. V Sloveniji pa je po podatkih urada za oskrbo in integracijo migrantov več kot 6000 ukrajinskih beguncev.

Slovenija kot članica EU in zveze Nato izvaja in podpira njune sankcije in ukrepe proti Rusiji, kot tudi pomoč Kijevu. Na vprašanje, ali bo Slovenija Ukrajini dobavila še kaj orožja glede na to, da ukrajinski visoki predstavniki stalno izpostavljajo potrebo po orožju, je Golob po nastopu Zelenskega v državnem zboru pojasnil, da se s Kijevom pogovarjajo o pomoči na več področjih, eno od teh je razminiranje. Glede dostave orožja pa pogovori ne potekajo, je pa Slovenija izrazila pripravljenost sodelovati v dogovorih na širši ravni, če bo do njih prišlo, je dejal.