Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Tomosov blok spet krade poglede

Znamenita Mihevčeva koprska stolpnica je dobila novo rdeče-belo podobo. Kakšen je pogled nanjo danes?
Tomosov blok po prenovi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Tomosov blok po prenovi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
23. 9. 2019 | 08:00
23. 9. 2019 | 08:15
5:38
Koper – Prenova Tomosove stolpnice, ki jo je arhitekt Edo Mihevc pred več kot šestimi desetletji, po naročilu tedanjih oblasti, zasnoval v historičnem jedru mesta, gre h koncu. »Rezultat je točno tak, kot smo načrtovali, kar nam sporočajo tudi kupci,« pravi soinvestitor Peter Cesar iz podjetja Clipplus, ki je skupaj z birojema Arhitektura 2211 ter Kosi in partnerji tudi avtor prenovitvenih del. Nad mestom se zdaj boči temno rdeča vertikala, ki je z južne strani prekrita s snežno belimi senčili.

»Vizualno pomemben element prenove je spreminjajoča se južna fasada. Sestavljena je iz množice zgibnih senčil, ki jih bodo uporabniki po potrebi poljubno odpirali in zapirali,« razlaga Cesar. Južni del stolpnice je tudi najbolj izpostavljen soncu, zato so ga želeli zasenčiti in s tem izboljšati energetsko učinkovitost objekta. Kot nadaljuje, senčila posnemajo tradicionalne istrske »škure«, oknice, in dajejo objektu bolj enoten in sodoben videz. Konstrukcija za senčila obenem povezuje majhne balkone v velike zunanje površine. Kot poudari sogovornik, so veliko pozornosti namenili tudi izbiri rdeče barve na fasadi; z vzorci, ki so jih odluščili z zgradbe, so kemično rekonstruirali kodo barve, zato je danes natančno taka, kot je bila v izvirniku.



Cesar še omeni, da so bili pri prenovitvenih delih omejeni zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, a jim je z nekaterimi posegi uspelo zagotoviti sodobno bivanjsko izkušnjo. Dela bodo v teh dneh končali, saj imajo v četrtek že dogovorjen tehnični pregled stavbe. V prenovo, ki je zajemala tudi statično sanacijo objekta in zamenjavo vseh napeljav, so z nakupom vred vložili okoli šest milijonov evrov.


»Prenova je najmanjše možno zlo«


Neža Čebron Lipovec FOTO: osebni arhiv
Neža Čebron Lipovec FOTO: osebni arhiv


»Ko sem se pred 13 leti začela ukvarjati z Mihevcem, je v stroki in javnosti prevladovalo močno negativno stališče do njegovega dela,« pravi Neža Čebron Lipovec, arhitekturna zgodovinarka s primorske fakultete za humanistične študije. »Menim, da se je zanimanje zanj povečalo šele po letu 2011, ko smo ob stoletnici rojstva o njem pripravili retrospektivno razstavo. Če so na natečaju za preureditev Nazorjevega trga s Tomosovim blokom leta 2006 prevladovale rešitve, ki so predvidevale njegovo znižanje ali celo porušitev, se je v zadnjem obdobju tudi odnos do te zgradbe spremenil,« razlaga Čebronova. Tudi lokalno prebivalstvo je začelo v Tomosovem bloku prepoznavati neko zgodovinsko vrednost in točko identitete.

»Po mojem mnenju je prenova, do katere je prišlo, najmanjše možno zlo. Najbolj pa sem kritična do južne fasade, kjer so Mihevčeve balkone v slogu Bauhausa zamenjala bela senčila. Prav ti mali balkoni so nekoliko zmehčali ogromno vertikalo, kar pa je današnja konstrukcija z nekakšnim belim 'ekranom' na fasadi povozila,« pojasnjuje Čebronova. Vendar se, kot doda, zaveda, da so današnja pričakovanja o bivanju drugačna od tistih iz Mihevčevih časov, poleg tega jo veseli, da je, kot je povedal investitor, stanovanja v stolpnici kupilo tudi veliko Koprčanov.


Mesto ni samo razglednica


»Do Tomosovega bloka sem bil vedno kritičen, tako da je s tega vidika prenovo nehvaležno ocenjevati,« pa povzame besedo Marjan Vrabec iz koprskega studia Arhitektura. »To ni bila nikoli elegantna gradnja, prej štorasta. Razumem, seveda, čas, v katerem je bila zgrajena. Prvotno je bil sicer zamišljen manjši objekt, v petih nadstropjih, a so bili pritiski premočni. Bodisi, da je bil razlog zagotoviti domovanja za številne Tomosove delavce, bodisi v želji po izenačitvi velikosti z zvonikom – čeprav gre pravzaprav za mestni stolp, ki so mu dodali špico in je ločen od cerkve. Zaradi napisa na vrhu stolpnice pa so mnogi, ki so se peljali mimo Kopra, mislili, da je Tomos ime mesta,« pojasnjuje.

»V Kopru je bilo z arhitekturnimi posegi storjenih že veliko napak, a zgovorno se mi zdi, da sta angleška arhitekta, ki sem ju nekoč gostil, med vsemi tremi mesti slovenske Istre izbrala Koper kot najlepše. Mesto ni samo razglednica, pomembno je, kako živi,« sklene.


Novi okvir mestnega luksuza


Arhitekt in akademik Fedja Košir meni, da je prenova Tomosovega bloka kozmetično vprašanje, bolj gre za notranjost, ki so jo iz delavskih garsonjer preoblikovali v draga stanovanja, s tem pa dobiva stolpnica novo identiteto.


Matej Mljač FOTO: Vladimir Jerman
Matej Mljač FOTO: Vladimir Jerman
Podobno razmišlja Matej Mljač iz studia DRAFT arhitekti: »Mihevc ni bil samo arhitekt, temveč tudi politik, vernik komunističnih vrednot, ki je rdečo vertikalo, namenjeno delavcem tovarne Tomos, razumel in oblikoval zelo subtilno. Vertikalno povezavo – stopnišče je oblikoval kot stolp z uro, ki se spogleduje z mornarji, prihajajočimi v Luko Koper. Vsaka od 90 malih enot, garsonjer, je imela balkon s koritom za zelenje.« Danes pa se, pravi, Tomosov blok predvsem z vsebinsko preobrazbo in manj z obliko vzpostavlja kot »nov okvir mestnega luksuza«.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine