
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nadaljevanju preberite!
»Začnite vstajo!« Takšno povelje je 28. aprila 1945 dobil radiotelegrafist iz Komande mesta Trst Boris Mozetič. Tito je že dan prej ukazal 4. jugoslovanski armadi in 9. korpusu premik proti Trstu in prehitel zahodne zaveznike. Toda bitka za Trst se je začela že dolgo prej tudi med zavezniki. Bolj se je bližal konec vojne, bolj je bilo jasno, da bo mejo med Jugoslavijo in Italijo – med domnevnim kapitalizmom in komunizmom – najtežje postaviti nekje na Primorskem oziroma v Trstu.
Že davnega leta 1382 je Beneška republika mesto prepustila habsburški monarhiji. Trst je ostal avstrijski (s krajšo Napoleonovo prekinitvijo) vse do konca prve svetovne vojne in je šele z mirovno pogodbo iz Rapalla leta 1920 postal italijanski. Tik pred prvo svetovno vojno je bil Trst največje slovensko mesto, saj je v njem živelo 56.000 Slovencev, vendar je bilo tedaj v njem tudi približno dvakrat več Italijanov in je z rapalsko pogodbo postal italijanski. Italija je tedaj zasedla tudi celotno Primorsko, ki prej seveda ni bila njena.
O občutljivi zgodovini Trsta smo se pogovarjali z zgodovinarko in znanstveno svetnico z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Nevenko Troha.
Komentarji