Učitelji v šolah za otroke s posebnimi potrebami na testiranje
Učenci bodo v šole za otroke s posebnimi potrebami stopili v torek, vrtci po državi pa so vse bolj polni.
Odpri galerijo
O varnem vračanju otrok v šole naj bi govorili na današnjem sestanku. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Predstavniki vseh, ki delajo v vzgoji in izobraževanju, bodo imeli opoldne nov sestanek z ministrstvom za izobraževanje, pogovarjali naj bi se o varnem vračanju v šole. Šole za otroke s posebnimi potrebami pa se po odločitvi ustavnega sodišča odpirajo že jutri, potem ko bodo danes testirali njihove učitelje.
Učitelje, ki delajo v šolah za otroke s posebnimi potrebami, bodo testirali v zdravstvenih domovih, je le dan pred predvidenim testiranjem dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Jelena Horvat, ravnateljica OŠ Antona Janše Radovljica, je pojasnila, da se bo testiralo od 60 do 100 odstotkov zaposlenih: »Ne testirajo se tisti, ki so preboleli covid-19, pri nas je to približno petina zaposlenih. Učiteljice, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč v vrtcih in osnovnih šolah, bodo še en teden delale na daljavo, tako da se bodo testirale prihodnji teden, pri nas je to še dodatna petina zaposlenih. Če se jih bo ta teden testiralo okoli 60 odstotkov, to ne pomeni, da se jih 40 odstotkov noče.«
Strokovnjaki so opozarjali, da so posledice šolanja na daljavo pri otrocih s posebnimi potrebami še večje, a ponovno odpiranje šole prinaša tudi nekaj težav. S starši se jim je uspelo dogovoriti glede prevozov, je dejala Horvatova: »Otroke bodo odpeljali takoj po pouku, da bo čim manj podaljšanega bivanja. Občine so pomagale z dodatnimi kombiji. Vendar potrebujemo šolske avtobuse, javni promet, ker dolgoročno tako ne bo šlo.« Po podatkih Horvatove se bo v šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami v torek vrnilo okoli 90 odstotkov učencev. Doma bodo ostali tisti z večjimi zdravstvenimi težavami. Poudarja, da so šole pripravljene, a skrbi so velike. »Razmere v državi so slabe, edini bomo delali, okužbe se hitro prenašajo. Naredili smo načrte in protokole, seznanili vse udeležene in naredili, kar smo lahko, da otrokom omogočimo pouk v šoli in poskrbimo za njihovo varnost. Če bo ob vsem našem trudu in pripravah z nami še sreča, bo za otroke tako, kot mora biti.«
Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, je že pred novim letom ministrici Simoni Kustec poslala pismo z zahtevo, naj se vendarle že začno ukvarjati tudi z vrtci. Dva meseca je bilo doma 62.000 vrtčevskih otrok, zdaj pa se njihovo število v vrtcih vsak teden povečuje: »Pojavlja se vse več težav z organizacijo. Skrajni čas je, da odgovorneje pristopimo k novi strategiji.«
Ministrica Kustečeva je napovedala, da bi ob dobri epidemiološki sliki vrtce in šole za prvo triado lahko odprli 11. januarja. O varnem vračanju naj bi govorili na današnjem sestanku, je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. »Prej so nam v podpis ponujali izjavo, ki je nismo hoteli podpisati, ker je bila nesmiselna, zdaj govorijo o skupnem dogovoru. V vsakem primeru bo treba omejiti bivanje v šoli, torej jutranje varstvo in podaljšano bivanje, prav tako bi se morali vprašati tudi o neobveznih izbirnih predmetih. Vztrajam tudi pri očitku, da nam država ni dala nobene materialne podpore; nobenih naprav za prezračevanje, pleksi stekel, enojnih klopi … Še vedno se tudi sprašujem, kje v ustavi piše, da mora biti po vseh šolah enak standard? Že več mesecev delamo krivico otrokom, kjer je okužb manj, in bi lahko povsem varno ves ta čas obiskovali šolo. Prepričan sem, da je takih šol več kot polovica. Tako pa je celotna država parkirana,« pravi.
Učitelje, ki delajo v šolah za otroke s posebnimi potrebami, bodo testirali v zdravstvenih domovih, je le dan pred predvidenim testiranjem dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Jelena Horvat, ravnateljica OŠ Antona Janše Radovljica, je pojasnila, da se bo testiralo od 60 do 100 odstotkov zaposlenih: »Ne testirajo se tisti, ki so preboleli covid-19, pri nas je to približno petina zaposlenih. Učiteljice, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč v vrtcih in osnovnih šolah, bodo še en teden delale na daljavo, tako da se bodo testirale prihodnji teden, pri nas je to še dodatna petina zaposlenih. Če se jih bo ta teden testiralo okoli 60 odstotkov, to ne pomeni, da se jih 40 odstotkov noče.«
Strokovnjaki so opozarjali, da so posledice šolanja na daljavo pri otrocih s posebnimi potrebami še večje, a ponovno odpiranje šole prinaša tudi nekaj težav. S starši se jim je uspelo dogovoriti glede prevozov, je dejala Horvatova: »Otroke bodo odpeljali takoj po pouku, da bo čim manj podaljšanega bivanja. Občine so pomagale z dodatnimi kombiji. Vendar potrebujemo šolske avtobuse, javni promet, ker dolgoročno tako ne bo šlo.« Po podatkih Horvatove se bo v šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami v torek vrnilo okoli 90 odstotkov učencev. Doma bodo ostali tisti z večjimi zdravstvenimi težavami. Poudarja, da so šole pripravljene, a skrbi so velike. »Razmere v državi so slabe, edini bomo delali, okužbe se hitro prenašajo. Naredili smo načrte in protokole, seznanili vse udeležene in naredili, kar smo lahko, da otrokom omogočimo pouk v šoli in poskrbimo za njihovo varnost. Če bo ob vsem našem trudu in pripravah z nami še sreča, bo za otroke tako, kot mora biti.«
Varno vračanje
Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, je že pred novim letom ministrici Simoni Kustec poslala pismo z zahtevo, naj se vendarle že začno ukvarjati tudi z vrtci. Dva meseca je bilo doma 62.000 vrtčevskih otrok, zdaj pa se njihovo število v vrtcih vsak teden povečuje: »Pojavlja se vse več težav z organizacijo. Skrajni čas je, da odgovorneje pristopimo k novi strategiji.«
Ministrica Kustečeva je napovedala, da bi ob dobri epidemiološki sliki vrtce in šole za prvo triado lahko odprli 11. januarja. O varnem vračanju naj bi govorili na današnjem sestanku, je dejal predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan. »Prej so nam v podpis ponujali izjavo, ki je nismo hoteli podpisati, ker je bila nesmiselna, zdaj govorijo o skupnem dogovoru. V vsakem primeru bo treba omejiti bivanje v šoli, torej jutranje varstvo in podaljšano bivanje, prav tako bi se morali vprašati tudi o neobveznih izbirnih predmetih. Vztrajam tudi pri očitku, da nam država ni dala nobene materialne podpore; nobenih naprav za prezračevanje, pleksi stekel, enojnih klopi … Še vedno se tudi sprašujem, kje v ustavi piše, da mora biti po vseh šolah enak standard? Že več mesecev delamo krivico otrokom, kjer je okužb manj, in bi lahko povsem varno ves ta čas obiskovali šolo. Prepričan sem, da je takih šol več kot polovica. Tako pa je celotna država parkirana,« pravi.
