Umazana zemlja iz vrtca ni za nasip
Iz Celja v Velenje: Toming inženiring za nasutje med šaleški jezeri ni imel dovoljenj
Odpri galerijo
Jadranje na Velenjskem jezeru, zadaj nasip med Velenjskim jezerom in Šoštanjskim jezerom. Foto Brane Piano/DELO
Celje, Velenje – Uspelo nam je potrditi, da je onesnažena zemlja z igrišča celjskega vrtca Hudinja končala v nasipih med Velenjskim in Šaleškim jezerom, natančneje na parceli številka 153 v Gaberkah pri Šoštanju, kjer Toming inžerniring utrjuje nasip med šaleškima jezeroma. Na Arsu so pojasnili, da bi bilo za odlaganje zemlje iz Celja ju treba pridobiti dovoljenje, a zanj ni nihče zaprosil. Helena Grčman z ljubljanske biotehniške fakultete pa opozarja: »Pri uporabi zemljin je treba upoštevati stroge kriterije uredbe. Omenjena zemljina, v kateri so bile presežene kritične vrednosti težkih kovin, ni bila primerna za uporabo.«
Odvoz, ki ga je naročila Mestna občina (MO) Celje – šlo je za 1350 kubičnih metrov nenevarne zemlje iz vrtca, ki je bila čez zimo deponirana na območju stare Cinkarne v Celju v naselju Gaberje, ter za 51 kubičnih metrov nevarne, s težkimi kovinami onesnažene zemlje, ki so jo odpeljali v Zalog v Straži pri Novem mestu – je bil spet izpeljan po domače.
Na MO Celje so pojasnili, da je nenevarne odpadke v Celju prevzel VOC Celje in jih predal Tomingu inženiringu na parceli Gaberke 153 pri Šoštanju. Tomaž Ročnik, direktor Tominga inženiringa, v sredo ni vedel, ali so zemljo vgradili v nasip, ki ga za Premogovnik Velenje podjetje zvišuje med Velenjskim jezerom in Šoštanjskim jezerom.
Manjšo količino zemlje iz vrtca je podjetje CEP Celje prepeljalo na svoje parcele pri družbi Ekosistemi v Zalog v Straži pri Novem mestu, kjer ima CEP po zagotovilih MO Celje »okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje te vrste odpadkov«.
Razkritje v medijih je razburkalo Šaleško dolino. Velenjski župan Bojan Kontič zahteva preiskavo in ukrepanje, čeprav občina z jezerom le meji na nasip, kjer se začenja občina Šoštanj. »Doslej se je odzval le Premogovnik Velenje,« je povedal Kontič. Tiskovna predstavnica rudnika Tadeja Mravljak Jegrišnik pa, da so naročili analizo zemlje na nasipu ter da ima izvajalec del na nasipu Toming inženiring dovoljenja zgolj za vgradnjo izkopov z gradbišča logističnega centra v Arji vasi.
Spomnimo, da je v Celju velenjski Erico zemljo iz vrtca Hudinja razdelil na manjšo količino nevarnega in večjo količino nenevarnega odpadka. A to še ne pomeni, da je 1350 kubičnih metrov iz Celja primernih za utrjevanje jezerskega nasipa. Tiskovni predstavnik Arsa Andrej Vuga je povedal, da ne VOC ne Toming inženiring nimata okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemljine iz celjskega vrtca na Hudinji v nasip med Velenjem in Šoštanjem: »Tomingu inženiringu je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje za sanacijo pridobivalnega prostora in zapolnitev ugreznin na zemljišču v katastrski občini 958 Gaberke s parcelno številko 153 le za zemeljski izkop z območja gradnje Logističnega centra Arja vas.«
Prav podatek iz evidenčnih tovornih listov, ki jih je na našo zahtevo pridobila MO Celje o tem, kje je VOC raztovoril zemljo ter podatek agencije, kje sem Toming inženiring vgrajevati zemljo iz Arje vasi, je enak in dokazuje, da je celjska zemlja končala na nasipu.
Vuga je pri tem pojasnil, da je za vsak vnos zemeljskega izkopa potrebno okoljevarstveno dovoljenje na podlagi ocen kakovosti izkopa in kakovosti tal, kamor se zemljina ali izkop vnaša.
Grčmanova pa je poudarila: »Onesnažene zemljine, ki so klasificirane kot nenevarni odpadek, se lahko odlagajo na odlagališčih za nenevarne odpadke, pri čemer je treba zagotoviti varnost – preprečiti prašenje in spiranje onesnažil v druge segmente okolja. Na državni ravni bi morali voditi evidence o lokacijah, količini in sestavi takih zemljin.« Predstojnica Centra za pedologijo in varstvo okolja na fakulteti je še dejala, da lahko na večjih onesnaženih območjih, kot je na primer Celje, v prihodnosti pričakujemo velike količine odpadkov, ki bodo nastajali ob sanacijah.
Odvoz, ki ga je naročila Mestna občina (MO) Celje – šlo je za 1350 kubičnih metrov nenevarne zemlje iz vrtca, ki je bila čez zimo deponirana na območju stare Cinkarne v Celju v naselju Gaberje, ter za 51 kubičnih metrov nevarne, s težkimi kovinami onesnažene zemlje, ki so jo odpeljali v Zalog v Straži pri Novem mestu – je bil spet izpeljan po domače.
Na MO Celje so pojasnili, da je nenevarne odpadke v Celju prevzel VOC Celje in jih predal Tomingu inženiringu na parceli Gaberke 153 pri Šoštanju. Tomaž Ročnik, direktor Tominga inženiringa, v sredo ni vedel, ali so zemljo vgradili v nasip, ki ga za Premogovnik Velenje podjetje zvišuje med Velenjskim jezerom in Šoštanjskim jezerom.
Analiza na nasipu
Manjšo količino zemlje iz vrtca je podjetje CEP Celje prepeljalo na svoje parcele pri družbi Ekosistemi v Zalog v Straži pri Novem mestu, kjer ima CEP po zagotovilih MO Celje »okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje te vrste odpadkov«.
Razkritje v medijih je razburkalo Šaleško dolino. Velenjski župan Bojan Kontič zahteva preiskavo in ukrepanje, čeprav občina z jezerom le meji na nasip, kjer se začenja občina Šoštanj. »Doslej se je odzval le Premogovnik Velenje,« je povedal Kontič. Tiskovna predstavnica rudnika Tadeja Mravljak Jegrišnik pa, da so naročili analizo zemlje na nasipu ter da ima izvajalec del na nasipu Toming inženiring dovoljenja zgolj za vgradnjo izkopov z gradbišča logističnega centra v Arji vasi.
Spomnimo, da je v Celju velenjski Erico zemljo iz vrtca Hudinja razdelil na manjšo količino nevarnega in večjo količino nenevarnega odpadka. A to še ne pomeni, da je 1350 kubičnih metrov iz Celja primernih za utrjevanje jezerskega nasipa. Tiskovni predstavnik Arsa Andrej Vuga je povedal, da ne VOC ne Toming inženiring nimata okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemljine iz celjskega vrtca na Hudinji v nasip med Velenjem in Šoštanjem: »Tomingu inženiringu je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje za sanacijo pridobivalnega prostora in zapolnitev ugreznin na zemljišču v katastrski občini 958 Gaberke s parcelno številko 153 le za zemeljski izkop z območja gradnje Logističnega centra Arja vas.«
Prav podatek iz evidenčnih tovornih listov, ki jih je na našo zahtevo pridobila MO Celje o tem, kje je VOC raztovoril zemljo ter podatek agencije, kje sem Toming inženiring vgrajevati zemljo iz Arje vasi, je enak in dokazuje, da je celjska zemlja končala na nasipu.
Zemlja bi morala na odlagališče
Vuga je pri tem pojasnil, da je za vsak vnos zemeljskega izkopa potrebno okoljevarstveno dovoljenje na podlagi ocen kakovosti izkopa in kakovosti tal, kamor se zemljina ali izkop vnaša.
Grčmanova pa je poudarila: »Onesnažene zemljine, ki so klasificirane kot nenevarni odpadek, se lahko odlagajo na odlagališčih za nenevarne odpadke, pri čemer je treba zagotoviti varnost – preprečiti prašenje in spiranje onesnažil v druge segmente okolja. Na državni ravni bi morali voditi evidence o lokacijah, količini in sestavi takih zemljin.« Predstojnica Centra za pedologijo in varstvo okolja na fakulteti je še dejala, da lahko na večjih onesnaženih območjih, kot je na primer Celje, v prihodnosti pričakujemo velike količine odpadkov, ki bodo nastajali ob sanacijah.
