Umrl prvi rektor ljubljanske univerze v Sloveniji Miha Tišler

Tišler je bil eden najuglednejših slovenskih znanstvenikov druge polovice 20. stoletja in ustanovitelj tako imenovane ljubljanske šole organske kemije.
Fotografija: Miha Tišler leta 2003. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Miha Tišler leta 2003. FOTO: Matej Družnik/Delo

Umrl je prvi rektor Univerze v Ljubljani v samostojni Sloveniji, akademik in zaslužni profesor Miha Tišler, piše na spletni strani univerze. Od leta 1977 je bil redni član Slovenske akademije znanost in umetnosti (SAZU), ljubljansko univerzo pa je vodil med letoma 1991 in 1995. Univerza je odprla elektronsko žalno knjigo.

Miha Tišler, rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani, je bil doktor kemijskih znanosti. Do upokojitve leta 1995 je bil redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Leta 1996 je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani (UL), leta 2000 pa je bil razglašen za častnega doktorja UL.



Predaval je na številnih tujih univerzah ter bil na vodstvenih položajih mednarodnih organizacij in združenj s področja kemije in visokega šolstva. Leta 1995 je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Leta 2005 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju organske kemije, so zapisali na spletni strani SAZU.

Mihi Tišlerju je UL leta 2000 podelila častni doktorat. FOTO: Matej Družnik/Delo
Mihi Tišlerju je UL leta 2000 podelila častni doktorat. FOTO: Matej Družnik/Delo
Tišler je bil eden najuglednejših slovenskih znanstvenikov druge polovice 20. stoletja in ustanovitelj tako imenovane ljubljanske šole organske kemije. »Kemija je čudovita znanost, ki mi razlaga svet,« je rad povedal. Kot navajajo na spletni strani univerze, je ugled slovenske znanosti ponesel po vsem svetu, k sodelovanju so ga povabile univerze, organizacije in združenja z vsega sveta. Področje njegovih znanstvenih raziskav je obsegalo nove sintezne pristope in sinteze novih organskih spojin ter heterocikličnih sistemov, študije dinamike in reaktivnosti organskih molekul, ugotavljanje sposobnosti pretvarjanja in premeščanja cikličnih sistemov, izomerizacije in tavtomerije organskih spojin ter ugotavljanje struktur novih organskih spojin.

Napisal je več knjig in univerzitetnih učbenikov s področja organske kemije. Poleg tega je avtor ali soavtor številnih preglednih člankov in monografij s področja organske kemije, večina znanstvenih člankov je objavljenih v tujih znanstvenih revijah. Njegova bibliografija obsega več kot devetsto enot po klasifikaciji COBISS, piše na spletni strani SAZU.


 

Komentarji: