Upravno sodišče ugodilo tožbi tožilcev
Kandidata zadovoljna. Tako kot vrhovno državno tožilstvo pričakujeta, da bo vlada predlog za imenovanje predložila Evropskemu javnemu tožilstvu.
Odpri galerijo
Upravno sodišče je pritrdilo tožbi tožilcev Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler. FOTO: Matej Družnik/Delo
"Z zadovoljstvom sporočava, da je upravno sodišče ugodilo najini tožbi in odpravilo sklep vlade, s katerim je prvi postopek za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev razglasila za neuspešnega. Sodišče je ugotovilo, da je bil izpodbijani sklep Vlade povsem brez obrazložitve, s čimer so bile kršene ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Zaradi tako bistvene pomanjkljivosti sklepa Vlade je sodišče ugotovilo absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka. Glede na to, da je upravno sodišče zadevo vrnilo vladi v ponoven postopek, pričakujeva da se bo ta zdaj v skladu z določbo 71.d člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) čim prej seznanila s predlogom za najino imenovanje in bo ta predlog nato posredovala Evropskemu javnemu tožilstvu," sta v skupnem odzivu za sodbo zapisala Matej Oštir in Tanja Frank Eler.
Tudi na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) so zadovoljni s sodbo upravnega sodišča, ki je ugodilo tožbi dveh predlaganih kandidatov za evropska delegirana tožilca proti sklepu vlade. Ta je, spomnimo, odločila, da se javni poziv za evropske delegirane tožilce iz Slovenije že po zakonu šteje za neuspešnega, da predlog državnotožilskega sveta (DTS) nima veljavnih pravnih učinkov in da se vlada z njim ne bo seznanila, ministrstvu za pravosodje pa je naložila, da nemudoma objavi nov poziv.
Upravno sodišče je v sodbi, ki jo je sprejelo v ponedeljek, ugotovilo, da izpodbijani sklep vlade ni obrazložen ter kršena ustava. Po stališču sodišča ima sklep takšno bistveno pomanjkljivost, da ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti. S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče je zato tožbi obeh neimenovanih kandidatov ugodilo, odpravilo sklep vlade in zadevo vrnilo v ponovni postopek.
»Na VDT, kjer ves čas z zaskrbljenostjo spremljamo zaplete okrog (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, ki po našem mnenju mečejo slabo luč na Republiko Slovenijo v mednarodni skupnosti, smo z odločitvijo upravnega sodišča zadovoljni,« so zapisali v VDT.
Ti zdaj pričakujejo, da se bo vlada v najkrajšem možnem času seznanila s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov ter ga predložila Evropskemu javnemu tožilstvu. »Ob tem ponovno poudarjamo, da je Evropsko javno tožilstvo institucija, ki mora biti popolnoma neodvisna od vsakokratne vlade in je namenjena izvajanju pregona kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri porabi evropskih sredstev. Kot izhaja iz nedavne izjave glavne evropske tožilke Laure Kövesi, je zaradi zapletov z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije oteženo ne le preiskovanje primerov oškodovanja teh sredstev v Sloveniji, ampak tudi čezmejnih, ki vključujejo Slovenijo,« so še zapisali.
Tožbo na upravno sodišče sta vložila tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir, in sicer zaradi odločitve vlade, da razveljavi postopek njunega imenovanja za evropska delegirana tožilca in ponovi razpis. Vlada je želela, da državnotožilski svet da na razpolago vsaj tri kandidate za eno razpisno mesto, torej skupaj šest kandidatov, medtem ko je svet vladi v imenovanje predlagal le omenjena dva kandidata.
Ministrstvo za pravosodje je kljub številnim kritikam julija objavilo ponovljen razpis za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, nanj pa sta se prijavila le Oštir in Frank Elerjeva. Ministrstvo za pravosodje je pojasnilo, da bo s postopkom imenovanja počakalo na pravnomočno odločitev upravnega sodišča, kako bodo zdaj ravnali, glede na to, da sta se na razpis prijavila le dva neizbrana kandidata, pa ni znano.
Na odločitev upravnega sodišča so, kot je pred kratkim povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, čakali tudi v evropski komisiji. Reynders je Slovenijo že večkrat pozval, naj čim prej imenuje evropska delegirana tožilca v okviru Evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki je začelo delovati junija. Julija je napovedal, da bo, če se to ne bo zgodilo zelo hitro, po poletju odločil o ukrepih.
Pred dnevi je na zaplet s Slovenijo opozorila tudi glavna evropska tožilka Laura Kövesi. Pred proračunskim odborom evropskega parlamenta je izrazila veliko zaskrbljenost glede posledic neimenovanja delegiranih tožilcev v Sloveniji. »Ne moremo se ukvarjati samo s primeri v Sloveniji, temveč tudi s čezmejnimi, ki vključujejo Slovenijo,« je opisala težak položaj.
Sodba upravnega sodišča FOTO: Suzana Kos
Tudi na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) so zadovoljni s sodbo upravnega sodišča, ki je ugodilo tožbi dveh predlaganih kandidatov za evropska delegirana tožilca proti sklepu vlade. Ta je, spomnimo, odločila, da se javni poziv za evropske delegirane tožilce iz Slovenije že po zakonu šteje za neuspešnega, da predlog državnotožilskega sveta (DTS) nima veljavnih pravnih učinkov in da se vlada z njim ne bo seznanila, ministrstvu za pravosodje pa je naložila, da nemudoma objavi nov poziv.
Upravno sodišče je v sodbi, ki jo je sprejelo v ponedeljek, ugotovilo, da izpodbijani sklep vlade ni obrazložen ter kršena ustava. Po stališču sodišča ima sklep takšno bistveno pomanjkljivost, da ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti. S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče je zato tožbi obeh neimenovanih kandidatov ugodilo, odpravilo sklep vlade in zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Evropsko javno tožilstvo mora biti neodvisno od vsakokratne vlade
»Na VDT, kjer ves čas z zaskrbljenostjo spremljamo zaplete okrog (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, ki po našem mnenju mečejo slabo luč na Republiko Slovenijo v mednarodni skupnosti, smo z odločitvijo upravnega sodišča zadovoljni,« so zapisali v VDT.
Ti zdaj pričakujejo, da se bo vlada v najkrajšem možnem času seznanila s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov ter ga predložila Evropskemu javnemu tožilstvu. »Ob tem ponovno poudarjamo, da je Evropsko javno tožilstvo institucija, ki mora biti popolnoma neodvisna od vsakokratne vlade in je namenjena izvajanju pregona kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri porabi evropskih sredstev. Kot izhaja iz nedavne izjave glavne evropske tožilke Laure Kövesi, je zaradi zapletov z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije oteženo ne le preiskovanje primerov oškodovanja teh sredstev v Sloveniji, ampak tudi čezmejnih, ki vključujejo Slovenijo,« so še zapisali.
Tožbo na upravno sodišče sta vložila tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir, in sicer zaradi odločitve vlade, da razveljavi postopek njunega imenovanja za evropska delegirana tožilca in ponovi razpis. Vlada je želela, da državnotožilski svet da na razpolago vsaj tri kandidate za eno razpisno mesto, torej skupaj šest kandidatov, medtem ko je svet vladi v imenovanje predlagal le omenjena dva kandidata.
Na odločitev sodišča čakali tudi v Bruslju
Ministrstvo za pravosodje je kljub številnim kritikam julija objavilo ponovljen razpis za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, nanj pa sta se prijavila le Oštir in Frank Elerjeva. Ministrstvo za pravosodje je pojasnilo, da bo s postopkom imenovanja počakalo na pravnomočno odločitev upravnega sodišča, kako bodo zdaj ravnali, glede na to, da sta se na razpis prijavila le dva neizbrana kandidata, pa ni znano.
Na odločitev upravnega sodišča so, kot je pred kratkim povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, čakali tudi v evropski komisiji. Reynders je Slovenijo že večkrat pozval, naj čim prej imenuje evropska delegirana tožilca v okviru Evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki je začelo delovati junija. Julija je napovedal, da bo, če se to ne bo zgodilo zelo hitro, po poletju odločil o ukrepih.
Pred dnevi je na zaplet s Slovenijo opozorila tudi glavna evropska tožilka Laura Kövesi. Pred proračunskim odborom evropskega parlamenta je izrazila veliko zaskrbljenost glede posledic neimenovanja delegiranih tožilcev v Sloveniji. »Ne moremo se ukvarjati samo s primeri v Sloveniji, temveč tudi s čezmejnimi, ki vključujejo Slovenijo,« je opisala težak položaj.
