V bolnišnicah kot na Titanicu
Bolnišnice so v hudih kadrovskih stiskah, medicinskih sester in zdravnikov ob najhuje bolnih zmanjkuje.
Odpri galerijo
Dr. Aleš Rozman, direktor klinike Golnik: »Ljudje na ulici se šalijo, pri nas pa bolniki s covidom-19 umirajo. Nekaj sob še imamo, a nimamo več osebja, ki bi bolnike negovalo.« FOTO: Jure Eržen/Delo
Število bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah je prvič preseglo magično mejo tisoč. Ministrstvo za zdravje mrzlično išče dodatne postelje za te bolnike, v bolnišnicah pa odgovarjajo, da nimajo več kadra, ki bi oskrboval bolne.
»Besni in jezni smo. Ljudje na ulici se šalijo, pri nas pa ljudje s covidom-19 umirajo. Nimamo neskončnega števila postelj. Kot na Titanicu: ko so se rešilni čolni napolnili, ni mogel nihče več nanje. Kot na Titanicu, je zdaj v bolnišnicah,« je dejal doc. dr. Aleš Rozman, direktor bolnišnice Golnik.
Prvotni dogovor, da bo vsaka bolnišnica bolnikom s covidom-19 namenila petino svojih zmogljivosti in tako zagotovila tisoč postelj, je presežen. Po besedah prof. dr. Bojane Beović, vodje vladne strokovne skupine, je pričakovati, da se bo v prihodnjih dneh število teh bolnikov še povečevalo, morda jih bo celo do 1600. Kam jih bodo namestili?
Bolnišnica Golnik je napolnila več kot 60 postelj, kar je 35 odstotkov njenih zmogljivosti. »Nekaj sob še imamo, a nimamo več osebja, ki bi bolnike negovalo. Zdraviti moramo tudi bolnike z rakom, tuberkulozo in hudimi pljučnicami. Naj jih pustimo umreti?« je dejal dr. Rozman, ki pravi, da novi koronavirus bolnike zelo prizadene.
»Tako težko bolnih ljudi na vsej svoji poklicni poti še nisem videl. Tisti, ki ne verjamejo, da virus obstaja, začnejo verjeti, ko zbolijo.« Kako naprej?
»To je treba vprašati ljudi, ki iščejo vsako luknjo v zakonih, da bi se izognili ukrepom. Obstajajo meje. Nimamo neskončnega števila postelj,« pravi dr. Rozman.
Tudi vodilni v UKC Ljubljana se ukvarjajo »samo« še s premeščanjem kadra. Pričakovanje ministrstva, da bi UKC vzel pod streho 500 bolnikov s covidom-19 – včeraj jih je bilo 255, od tega 49 na intenzivni negi –, bi šlo na račun drugih težkih bolnikov.
»Vsi si želimo, da so številke pravilne in da smo dosegli vrh epidemije, a je treba še nekaj dni počakati,« je dejal prof. dr. Matjaž Jereb, vodja intenzivne terapije na infekcijski kliniki, ki prav tako pričakuje povečanje števila hospitalizacij v prihodnjih dneh.
»Stanje je alarmantno. Vsak dan odpiramo dodatne postelje, tudi intenzivne, a nam primanjkuje zdravstvenega osebja, ki tudi zboleva,« je dejal. Od septembra do zdaj je bilo okuženih 525 medicinskih kadrov v UKC Ljubljana, drugi so »utrujeni, izčrpani, na robu zmogljivosti«, je povedal dr. Jereb.
Težava je tudi z medicinsko opremo in zdravili, nekaterih je začelo primanjkovati po vsej Evropi. Bolniki so povprečno – tako kot v prvem valu – stari 65 let, umrli pa nekaj čez 75 let. Najmlajši bolnik s covidom-19 v UKC ima 43 let, najstarejši 86 let.
V drugi največji bolnišnici se spopadajo z veliko kadrovsko stisko. Kar 131 zaposlenih je zbolelo za covidom ali je odsotnih z dela zaradi karantene, število bolnikov s covidom-19 pa se iz dneva v dan povečuje.
»Trenutno komaj zagotavljamo obravnavo pacientov, ki so napoteni s stopnjo nujnosti 'nujno' in 'zelo hitro' ter zdravljenje onkoloških pacientov. Že v nekaj dneh bomo ob nadaljnjem povečevanju števila pacientov s covidom-19 sposobni ohraniti le delovanje urgentne službe. Zdravljenje vseh drugih pacientov žal ne bo mogoče,« so včeraj sporočili iz druge največje slovenske bolnišnice.
Rešitev vidijo v prerazporeditvi zdravstvenega osebja iz primarne in sekundarne ravni. Na pomoč kličejo zdravstvene delavce od drugod in študente vseh študijskih smeri.
V drugi največji bolnišnici pri nas se spopadajo z veliko kadrovsko stisko. Kar 131 zaposlenih je zbolelo ali je odsotnih z dela zaradi karantene, število bolnikov s covidom-19 pa se iz dneva v dan povečuje. »Trenutno komaj zagotavljamo obravnavo pacientov, ki so napoteni s stopnjo nujnosti 'nujno' in 'zelo hitro' ter zdravljenje onkoloških pacientov. Že v nekaj dneh bomo ob nadaljnjem povečevanju števila pacientov s covidom-19 sposobni ohraniti le delovanje urgentne službe. Zdravljenje vseh drugih pacientov žal ne bo mogoče,« so včeraj sporočili iz druge največje slovenske bolnišnice. Rešitev vidijo v prerazporeditvi zdravstvenega osebja iz primarne in sekundarne ravni. Na pomoč kličejo zdravstvene delavce od drugod in študente vseh študijskih smeri.
V murskosoboški bolnici so imeli v sredo kar 126 bolnikov s covidom-19, s čimer so bili tretja najbolj obremenjena bolnišnica v državi.
»Za vsakega pacienta bomo poskrbeli, a vprašanje, kako. Obupno nam primanjkuje sester,« je dejal strokovni direktor bolnišnice Murska Sobota Danijel Grabar.
Popolnoma drugače je na drugi strani Slovenije. V Izoli so imeli v sredo 29 bolnikov s covidom-19, še manj, le 16, pa v Brežicah.
»Lahko bi jih vzeli 25, a nam jih ne pošljejo,« je dejala strokovna direktorica Mojca Savnik Iskra. Najbrž zato, ker zanje nimajo intenzivnih postelj. Štiri, ki jih imajo, so pripravljene za druge bolnike. Tako so morali dva bolnika, ko nista mogla več dihati, prepeljati v Novo mesto in Ljubljano, je pojasnila.
»Besni in jezni smo. Ljudje na ulici se šalijo, pri nas pa ljudje s covidom-19 umirajo. Nimamo neskončnega števila postelj. Kot na Titanicu: ko so se rešilni čolni napolnili, ni mogel nihče več nanje. Kot na Titanicu, je zdaj v bolnišnicah,« je dejal doc. dr. Aleš Rozman, direktor bolnišnice Golnik.
»Ne verjamejo, da virus obstaja, dokler se ne znajdejo v bolnišnici,« pravi direktor bolnišnice Golnik dr. Aleš Rozman.
Prvotni dogovor, da bo vsaka bolnišnica bolnikom s covidom-19 namenila petino svojih zmogljivosti in tako zagotovila tisoč postelj, je presežen. Po besedah prof. dr. Bojane Beović, vodje vladne strokovne skupine, je pričakovati, da se bo v prihodnjih dneh število teh bolnikov še povečevalo, morda jih bo celo do 1600. Kam jih bodo namestili?
Bolnišnica Golnik je napolnila več kot 60 postelj, kar je 35 odstotkov njenih zmogljivosti. »Nekaj sob še imamo, a nimamo več osebja, ki bi bolnike negovalo. Zdraviti moramo tudi bolnike z rakom, tuberkulozo in hudimi pljučnicami. Naj jih pustimo umreti?« je dejal dr. Rozman, ki pravi, da novi koronavirus bolnike zelo prizadene.
»Tako težko bolnih ljudi na vsej svoji poklicni poti še nisem videl. Tisti, ki ne verjamejo, da virus obstaja, začnejo verjeti, ko zbolijo.« Kako naprej?
»To je treba vprašati ljudi, ki iščejo vsako luknjo v zakonih, da bi se izognili ukrepom. Obstajajo meje. Nimamo neskončnega števila postelj,« pravi dr. Rozman.
Zdravstveno osebje zboleva
Tudi vodilni v UKC Ljubljana se ukvarjajo »samo« še s premeščanjem kadra. Pričakovanje ministrstva, da bi UKC vzel pod streho 500 bolnikov s covidom-19 – včeraj jih je bilo 255, od tega 49 na intenzivni negi –, bi šlo na račun drugih težkih bolnikov.
»Vsi si želimo, da so številke pravilne in da smo dosegli vrh epidemije, a je treba še nekaj dni počakati,« je dejal prof. dr. Matjaž Jereb, vodja intenzivne terapije na infekcijski kliniki, ki prav tako pričakuje povečanje števila hospitalizacij v prihodnjih dneh.
»Stanje je alarmantno. Vsak dan odpiramo dodatne postelje, tudi intenzivne, a nam primanjkuje zdravstvenega osebja, ki tudi zboleva,« je dejal. Od septembra do zdaj je bilo okuženih 525 medicinskih kadrov v UKC Ljubljana, drugi so »utrujeni, izčrpani, na robu zmogljivosti«, je povedal dr. Jereb.
INFOGRAFIKA: Delo
Težava je tudi z medicinsko opremo in zdravili, nekaterih je začelo primanjkovati po vsej Evropi. Bolniki so povprečno – tako kot v prvem valu – stari 65 let, umrli pa nekaj čez 75 let. Najmlajši bolnik s covidom-19 v UKC ima 43 let, najstarejši 86 let.
Klic na pomoč iz UKC Maribor
V drugi največji bolnišnici se spopadajo z veliko kadrovsko stisko. Kar 131 zaposlenih je zbolelo za covidom ali je odsotnih z dela zaradi karantene, število bolnikov s covidom-19 pa se iz dneva v dan povečuje.
»Trenutno komaj zagotavljamo obravnavo pacientov, ki so napoteni s stopnjo nujnosti 'nujno' in 'zelo hitro' ter zdravljenje onkoloških pacientov. Že v nekaj dneh bomo ob nadaljnjem povečevanju števila pacientov s covidom-19 sposobni ohraniti le delovanje urgentne službe. Zdravljenje vseh drugih pacientov žal ne bo mogoče,« so včeraj sporočili iz druge največje slovenske bolnišnice.
Rešitev vidijo v prerazporeditvi zdravstvenega osebja iz primarne in sekundarne ravni. Na pomoč kličejo zdravstvene delavce od drugod in študente vseh študijskih smeri.
V UKC Maribor zmanjkuje kadra
V drugi največji bolnišnici pri nas se spopadajo z veliko kadrovsko stisko. Kar 131 zaposlenih je zbolelo ali je odsotnih z dela zaradi karantene, število bolnikov s covidom-19 pa se iz dneva v dan povečuje. »Trenutno komaj zagotavljamo obravnavo pacientov, ki so napoteni s stopnjo nujnosti 'nujno' in 'zelo hitro' ter zdravljenje onkoloških pacientov. Že v nekaj dneh bomo ob nadaljnjem povečevanju števila pacientov s covidom-19 sposobni ohraniti le delovanje urgentne službe. Zdravljenje vseh drugih pacientov žal ne bo mogoče,« so včeraj sporočili iz druge največje slovenske bolnišnice. Rešitev vidijo v prerazporeditvi zdravstvenega osebja iz primarne in sekundarne ravni. Na pomoč kličejo zdravstvene delavce od drugod in študente vseh študijskih smeri.
Kriza tudi v regijskih bolnišnicah
V murskosoboški bolnici so imeli v sredo kar 126 bolnikov s covidom-19, s čimer so bili tretja najbolj obremenjena bolnišnica v državi.
»Za vsakega pacienta bomo poskrbeli, a vprašanje, kako. Obupno nam primanjkuje sester,« je dejal strokovni direktor bolnišnice Murska Sobota Danijel Grabar.
Popolnoma drugače je na drugi strani Slovenije. V Izoli so imeli v sredo 29 bolnikov s covidom-19, še manj, le 16, pa v Brežicah.
»Lahko bi jih vzeli 25, a nam jih ne pošljejo,« je dejala strokovna direktorica Mojca Savnik Iskra. Najbrž zato, ker zanje nimajo intenzivnih postelj. Štiri, ki jih imajo, so pripravljene za druge bolnike. Tako so morali dva bolnika, ko nista mogla več dihati, prepeljati v Novo mesto in Ljubljano, je pojasnila.
