V Evropi in Sloveniji danes poklon žrtvam totalitarnih režimov
Dan spomina spremljajo opozorila, da življenje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno in da se je treba zanj boriti.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo
V Sloveniji in Evropi danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi.
Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop - Molotov o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva. Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. Kot vsako leto se po Evropi in v Sloveniji v teh dneh vrstijo pokloni in obeležitve spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Predsednik DZ Igor Zorčič je v današnji poslanici opozoril, da morajo izkušnje teh režimov - pa čeprav tako tragične, da bi jih najraje pozabili - ostati v zavesti in spominu vseh Evropejcev, zato da se ne bi ponovile. A obenem je tudi spomnil na besede nekdanjega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja, da »ima oziranje v preteklost smisel le tedaj, ko služi prihodnosti«.
»Le poznavanje, razumevanje in hkratno zavračanje totalitarnih in avtoritarnih režimov ter njihove zapuščine služi bodočnosti. Še zlasti, če ob tem ne umanjka zavedanje, da naše temeljne vrednote niso samoumevne in da si je zanje treba nenehno prizadevati in se boriti. Da jih je treba zlasti v času velikih in težkih preizkušenj, kot so gospodarske krize ali pa pričujoča pandemija, še posebej skrbno varovati pred nedemokratičnimi, ksenofobičnimi in avtoritarnimi težnjami,« je poudaril predsednik DZ. »Naj bo torej današnji vseevropski dan spomina (...) tudi v znamenju odločnega upora proti vsem oblikam nestrpnosti, izključevanja in sovražnosti,« je zaključil.
Tudi evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisar za pravosodje Didier Reynders sta v petek v skupni izjavi opozorila, da »stanje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno, ampak je to težko pridobljen način življenja, ki bi ga morali ceniti vsak dan«. »Izbrali smo ga s podpisom evropskih pogodb - svobodo, da živimo v dostojanstvu, da izbiramo, kdo in kako naj vodi naše države, in da odločamo o lastni prihodnosti. Še naprej moramo trdno stati za temi vrednotami,« sta poudarila.
Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil izbran 23. avgust, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop - Molotov o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, verjetno najhujšima oblikama totalitarizma v zgodovini človeštva. Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. Kot vsako leto se po Evropi in v Sloveniji v teh dneh vrstijo pokloni in obeležitve spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
V Rovtah bo medtem ob današnjem evropskem dnevu spomina in obenem ob 75-letnici genocida nad farani Rovt potekala spominska maša za vse žrtve vojne in zunajsodnih povojnih pobojev, h kateri vabita krajevni odbor Nove Slovenske zaveze in župnija Rovte. Mašo, ki ji bo sledila spominska slovesnost, bo daroval murskosoboški škof Peter Štumpf.
Predsednik DZ Igor Zorčič je v današnji poslanici opozoril, da morajo izkušnje teh režimov - pa čeprav tako tragične, da bi jih najraje pozabili - ostati v zavesti in spominu vseh Evropejcev, zato da se ne bi ponovile. A obenem je tudi spomnil na besede nekdanjega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja, da »ima oziranje v preteklost smisel le tedaj, ko služi prihodnosti«.
»Le poznavanje, razumevanje in hkratno zavračanje totalitarnih in avtoritarnih režimov ter njihove zapuščine služi bodočnosti. Še zlasti, če ob tem ne umanjka zavedanje, da naše temeljne vrednote niso samoumevne in da si je zanje treba nenehno prizadevati in se boriti. Da jih je treba zlasti v času velikih in težkih preizkušenj, kot so gospodarske krize ali pa pričujoča pandemija, še posebej skrbno varovati pred nedemokratičnimi, ksenofobičnimi in avtoritarnimi težnjami,« je poudaril predsednik DZ. »Naj bo torej današnji vseevropski dan spomina (...) tudi v znamenju odločnega upora proti vsem oblikam nestrpnosti, izključevanja in sovražnosti,« je zaključil.
Tudi evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova in komisar za pravosodje Didier Reynders sta v petek v skupni izjavi opozorila, da »stanje brez totalitarizma in avtoritarizma ni samoumevno, ampak je to težko pridobljen način življenja, ki bi ga morali ceniti vsak dan«. »Izbrali smo ga s podpisom evropskih pogodb - svobodo, da živimo v dostojanstvu, da izbiramo, kdo in kako naj vodi naše države, in da odločamo o lastni prihodnosti. Še naprej moramo trdno stati za temi vrednotami,« sta poudarila.
