Izolska občina se je povezala z ljubljansko fakulteto za arhitekturo in predstavila idejne predloge za ureditev nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo, ki so jo v preteklih štirih letih »posvojili« predvsem kolesarji in pešci. Študentje so oblikovali 18 manjših in trajnostnih struktur, ki naj ne bi pretirano obremenjevale okolja.
Izolska občina se je povezala z ljubljansko fakulteto za arhitekturo in predstavila idejne predloge za ureditev nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo, ki so jo v preteklih štirih letih »posvojili« predvsem kolesarji in pešci. Študentje so oblikovali 18 manjših in trajnostnih struktur, ki naj ne bi pretirano obremenjevale okolja.
Za razliko od številnih preteklih projektov, ki so jih arhitekti izdelali predvsem po naročilu koprske občine, so v Izoli poudarili, da želijo spodbuditi razmislek o manjših posegih, ki ne bi bistveno vplivali na zaščiten priobalni pas, obenem pa bi povečali njegovo uporabnost. Nekatere izmed predlaganih rešitev – kot so denimo dostopi do morja ali postajališča za kolesarje - bi lahko uresničili že prihodnje leto. »Ta arhitektura je ustvarjena z minimalnimi posegi in na tak način, da se vse z lahkoto odstrani, ne da bi pri tem povzročili okoljsko škodo,« je pojasnila
Martina Zbašnik Senegačnik, mentorica sodelujočih študentov. Idejne zasnove utegnejo služiti tudi kot podlaga za prihodnji regionalni prostorski načrt za ta del trikilometrskega priobalnega prostora, ki ga pripravljata koprska in izolska občina. Projekti bodo na ogled v izolskem kulturnem domu do sredine julija.
Paviljoni za različne možnosti uporabe
Med predstavljenimi idejami je premični večnamenski paviljon, ki bi ga uporabili v različnih postavitvah in oblikah – denimo kot piknik prostor ali kolesarnico. Manjši zložljivi paviljoni bi bili namenjeni meditaciji. Paviljon iz recikliranega betona, v kombinaciji z lesom, bi služil kot učna točka za ogled zaščitene podmorske trave pozejdonke. Na območju Rexa bi uredili »muzejsko točko podvodne arheologije«, kjer bi zastekljene površine omogočale »uokvirjene« poglede v smeri proti nekdanji potopljeni ladji, rimskim ostankom na območju rta Viližan in Žusterne, hkrati pa bi si obiskovalci lahko ogledali tudi virtualno projekcijo zgodovinskega dogajanja. Tik ob morju pa bi bilo mogoče uvrstiti tudi minimalistične in ekološke igralne površine za najmlajše.
3
kilometre meri priobalni pas, ki ga bosta skupaj uredili koprska in izolska občina.
Od zabojnikov do podvodnih observatorijev
Odsluženi ladijski zabojnik, ki so ga pred tem prevažali na tovornih ladjah, bi lahko postal središče za druženje ali prizorišče manjšega koncerta. Eden od avtorjev si je tik ob kopališču v Žusterni, na gosto zazelenjeni in nepozidani parceli, zamislil postavitev kažete (sicer tipične istrske kamnite gradnje ob kmetijskih površinah) kot info točke, ob njej bi bila še prostor za kolesa in servis. Mladi arhitekti bi promenado tudi tlakovali, tik ob morju bi uredili manjše naravne bazene, ki bi se ob plimovanju napolnili z vodo. Zasnovali so lesene interaktivne učilnice na prostem. Na klifu, ki se dviga nad promenado, bi postavili lesene razgledne ploščadi, ki bi jih povezovala sprehajalna pot do morja in bi se zaključila s prosto plavajočim pomolom. Načrtovali so tudi posebno osvetlitev poti, ki ne bi bila moteča za okolje - svetlobna instalacija bi se odzivala na hojo ljudi, na manj izpostavljenih mestih pa bi dodali fosforescentne delce v talno podlago.Med predlogi je tudi knjižnica na prostem, ki bi se dvigala nad promenado, rekreativna pot bi se usmerila po strmini do klifa, za raziskovalne namene pa bi postavili futuristično konstrukcijo na plavajočem pomolu s podvodnim observatorijem.
