V ognju je zgorelo ducat vozov knjig

Ljubljana – S pozdravom Ljubljanskih piskačev se je danes pred ljubljansko mestno hišo začela prireditev Vrnimo ljudem knjigo, s katero organizatorji vsako leto pred božičem spomnijo na prve slovenske knjige, ki so jih napisali slovenski protestanti in ki so skupaj z drugimi prepovedanimi zgorele v ognju protireformacije.

Kot piše Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske, so tam 23. decembra 1600 vrgli v ogenj devet vozov evangelijskih knjig, 9. januarja 1601 pa še polne tri vozove. Dogodek že od leta 2000 organizira Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana in pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana.

Na mestu nekdanjega pogorišča knjig, ob spominski plošči, ki je v tlaku pred Trubarjevim antikvariatom, jim predstavniki vseh treh organizatorjev simbolično prižgejo tri nove luči za življenje. »Ob tej prireditvi se zavemo, koliko svojih knjig smo že imeli v 16. stoletju po zaslugi naših protestantov, ki so jih napisali in razmnožili v pičlih 50 letih. Tako se spomnimo in vedno znova prižgemo luč življenja naši prijateljici knjigi, ki je našemu narodu odprla pot v izobraževanje, znanje in naš narodnostni razvoj,« pravi Bogdanka Pirc Marjanovič, koordinatorica prireditve iz omenjenega društva.

Nepogrešljiva srednjeveška tiskarna

V tradicionalno nepogrešljivi srednjeveški tiskarni mojstra Janeza, ki demonstrira srednjeveški tisk, so si lahko obiskovalci tudi letos natisnili pomnik dogodka. Na stojnicah pa jih vsako leto čaka pester izbor najrazličnejših starih knjig, ki jih odnesejo domov z vtisnjenim spominskim žigom prireditve, za kar poskrbi Mestna knjižnica Ljubljana.



Kot pravijo v Slovenskem protestantskem društvu Primož Trubar, za tisti čas požig knjig ni bil nič nenavadnega, saj so po nastopu verske reformacije vse 16. stoletje Evropo zaznamovale hude verske vojne in so gorele grmade, takšne ali drugačne. Po augsburškem verskem miru leta 1555 je vladar dežele odločil, katero vero bo imelo njegovo ljudstvo (Cuius regio, illius religio ali Kdor vlada, določi tudi vero). Slovenskim deželam je tedaj vladal katoliški habsburški nadvojvoda Ferdinand, ki je ukazal hude protireformacijske ukrepe.

V Mestni hiši si je te dni mogoče ogledati priložnostno predstavitev veličastne izdaje prvega celotnega in neokrnjenega prevoda Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske (1689) iz nemščine v slovenščino, v štirih knjigah, z dodatno knjigo spremnih študij (Studia Valvasoriana), ki je na več kot 4500 straneh delo številnih avtorjev v projektu izdajatelja Zavoda Dežela Kranjska (2009–2015).