Polovica zaposlenih lani v povprečju zaslužilo manj kot 1230 evrov neto
Surs je objavil podatke o plačah za zaposlene za lansko leto, ki kažejo, da je polovica zaposlenih lani v povprečju zaslužilo manj kot 1229 evrov neto na mesec. Dobrih 63 odstotkov zaposlenih je tako prejelo povprečno mesečno neto plačo, ki je nižja od slovenskega povprečja.
V kohezijski regiji delovnega mesta zahodna Slovenija se je sicer plača v primerjavi z letom prej dvignila za 7,3 odstotka, v vzhodni Sloveniji pa nekoliko manj (za 6,6 odstotka).
Ženske so v povprečju zaslužile 1382 evrov neto, kar je za 5,1 odstotka manj od moških. Mediana mesečne neto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je pri moških znašala 1256 evrov in pri ženskah 1193 evrov. Podatki kažejo, da je desetina zaposlenih prejela v povprečju manj kot 830 evrov, odstotek pa več kot 4051 evrov neto na mesec.
Komu so se plače najbolj zvišale?
Neto plače so se najbolj zvišale v zdravstvu in socialnem varstvu (za 18,1 odstotka), gostinstvu (za 13,5 odstotka), prometu in skladiščenju (10,8 odstotka) ter kmetijstvu in lovu, gozdarstvu in ribištvu (10,4 odstotka).
Lani so se plače glede na predhodno leto znižale v izobraževanju (za štiri odstotke) ter dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (za dva odstotka). V največji meri so se plače dvignile zaposlenim pri pravnih osebah.
Manj kot tisoč evrov neto plače so prejeli zaposleni z osnovnošolsko izobrazbo v starostni skupini 15–34 let. Vendar pa so med moškimi nižje od tisoč evrov neto prejeli samo tisti v starostni skupini 15–24 let, ženske pa v vseh starostnih skupinah od 15 do 64 let.
Manj kot tisoč evrov neto so prav tako prejele ženske s srednješolsko izobrazbo, stare 15–24 let. Razlika v plači med moškimi in ženskami je precejšnja med višje- oziroma visokošolsko izobraženimi, saj so bile neto plače moških v povprečju za petino višje od ženskih. Največja razlika med moškimi in ženskami s to ravnjo izobrazbe je bila v starostni skupini 35–44 let, pri čemer so moški prejeli približno četrtino več kot ženske.
Kdo je zaslužil najmanj in kdo največ?
Med zaposlenimi z najnižjimi plačami so tudi delavci za pomoč pri pouku, ki so v povprečju prejeli okoli 900 evrov neto in so tako – poleg frizerjev, čistilcev, pralcev ipd. – med najnižje plačanimi delavci.
Med najvišje plačanimi so bili menedžerji, med katerimi so nekateri prejeli v povprečju tudi več kot 5000 evrov neto na mesec.
Več kot kot 3000 evrov so v povprečju zaslužili zdravniki specialisti (razen splošne medicine), prebivajoči v koroški, posavski, obalno-kraški in pomurski statistični regiji, med zdravniki specialisti splošne medicine pa samo tisti iz goriške in koroške statistične regije.
Med farmacevti so najvišjo povprečno mesečno neto plačo prejeli zaposleni iz jugovzhodne Slovenije (2857 evrov) in osrednjeslovenske statistične regije (2585 evrov). Sledili so zaposleni iz posavske (z 2408 evrov neto), gorenjske (2383 evrov neto) in zasavske statistične regije (2356 evrov neto).
Višje plače tujcev v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Državljani drugih držav EU, zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, so zaslužili precej več kot državljani Slovenije. Kot navaja Surs, so v teh dejavnosti Slovenci prejeli v povprečju 1955 evrov neto na mesec, državljani drugih držav EU pa 4894 evrov.
Razlika v neto plači v korist drugih v primerjavi s prvimi pa je bila v še nekaterih drugih dejavnostih: v zdravstvu in socialnem varstvu, informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, vendar ni bila tako izrazita. Medtem so državljani držav zunaj EU zaslužili več kot državljani Slovenije samo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer za tretjino več.
Glede na izobrazbo največ zaslužili matematiki in statistiki
Med moškimi so največ zaslužili tisti z izobrazbo s področja matematike in statistike (2256 evrov neto), med ženskami pa tiste z izobrazbo s področja prava (1892 evrov neto). Več kot 2000 evrov neto so v javnem sektorju zaslužili tisti z izobrazbo iz veterinarstva, v zasebnem sektorju pa tisti z dokončanimi interdisciplinarnimi izobraževalnimi aktivnostmi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika, ter z izobrazbo iz matematike in statistike.
