Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

V slovensko spravo nihče več ne verjame

Ob obletnici smrti heroja o uporu zoper revizioniste zgodovine in netilce sovraštva.
Samo partizani so bili del zavezniške koalicije in samo oni so se borili za svojo domovino, je dejal zgodovinar Martin Premk. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Samo partizani so bili del zavezniške koalicije in samo oni so se borili za svojo domovino, je dejal zgodovinar Martin Premk. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
7. 11. 2021 | 19:00
9. 11. 2021 | 09:38
4:40

»Resnica je samo ena. Samo partizani so bili del zavezniške koalicije in samo oni so se borili za svojo domovino, za svoj narod proti okupatorju, ki nas je hotel uničiti,« je ob 77. obletnici tragične smrti Franca Rozmana Staneta, legendarnega poveljnika slovenske partizanske vojske, je danes pred njegovim spomenikom na Lokvah zbrani množici med drugim povedal slavnostni govornik dr. Martin Premk, zgodovinar in član predsedstva ZZB za vrednote NOB.

Partizani so nas osvobodili in našo domovino bo treba v prihodnjem letu še enkrat osvoboditi lažnivih hlapcev in izdajalcev, ki prodajajo lastno državo in lastne ljudi, je prepričan Premk. »Resnico o tem, kdo nam je resnično priboril svobodo, nam hočejo vzeti z nekakšno spravo, v katero nihče več ne verjame. Po nedavnem polaganju venca padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah je dokončno postalo jasno, da ne gre za nobeno spravo med ljudmi, ampak za sprevračanje zgodovine, upravičevanje izdajstva in za sejanje novega sovraštva,« je dejal Premk in požel aplavz navzočih. Po zgodovinskih dejstvih so namreč domobranci dvakrat prisegli krvniku evropskih narodov Adolfu Hitlerju ter sprejeli orožje in plačilo od smrtnega sovražnika za boj proti lastnemu narodu, in zatorej ne morejo biti del slovenske državotvorne zgodovine.

Zorčičev poklon heroju

Revizionistom zgodovine in sovraštvu se je treba upreti, kot so to storili partizani in večina Slovencev, ko so iz njih hoteli narediti hlapce. Pripadniki slovenskega domobranstva so bili med letoma 1943 in 1945 pod neposrednim poveljstvom vojnega zločinca generala SS Erwina Rösenerja, ki ga je tudi ustanovil, in del zloglasne nacistične organizacije SS, ki je bila na mednarodnemu vojaškemu sodišču v Nürnbergu razglašena za zločinsko organizacijo, odgovorno za holokavst in najbolj grozovite zločine v zgodovini človeštva.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pred spomenikom legendarnega komandanta. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pred spomenikom legendarnega komandanta. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»Poleg aktualne slovenske oblasti kolaboracijo odkrito častijo le še v Ukrajini in deloma v baltskih državah. Nobena demokratična zahodna država od Francije do Norveške ne slavi sodelovanja z okupatorji, v Avstriji in Nemčiji pa so nacistični simboli in njihovo slavljenje strogo prepovedani. Nekaj takega bo treba po prihodnjih volitvah storiti tudi pri nas, saj bo drugače to pripeljalo do še večjega sovraštva, v nasilje in novo vojno,« je za Delo zaskrbljeno povedal Premk. Venec ob spomenik komandantu slovenske vojske Francu Rozmanu Stanetu je položil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Osamosvojitelji skriti
v bunkerju

Vzroke, da je Rozman Stane postal legenda, je po prepričanju zgodovinarja dr. Boža Repeta treba iskati v tem, da je bil od začetka upora v prvih bojnih vrstah, ves čas z vojsko, v najtežjih razmerah tudi na Štajerskem. To ga je naredilo za komandanta in s tem si je pridobil spoštovanje soborcev, imel je tudi izkušnje iz španske državljanske vojne. Na vprašanje Dela, zakaj se o njem govori kot o mitološkem bitju, je Repe odgovoril, da je o mitu v smislu Cheja Guevare težko govoriti, vsekakor pa je bil za partizane legendarni poveljnik, ter da je taka podoba v vojnih razmerah običajna in tudi potrebna, če le ima realno podlago. Po njegovem je mitomanija, ki nima podlage, ampak je izmišljena, v Sloveniji veliko bolj kot s partizanskimi poveljniki povezana z nekaterimi domnevnimi »junaki« osamosvojitvene vojne.

Častna straža Slovenske vojske pred spomenikom komandanta slovenske vojske Franca Rozmana Staneta na Lokvah. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Častna straža Slovenske vojske pred spomenikom komandanta slovenske vojske Franca Rozmana Staneta na Lokvah. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»Ti tako imenovani junaki v resnici niso bili v nobenem spopadu ali pa so deset dni vojne preživeli skriti v bunkerju. V eksistenčnem štiriletnem boju med drugo svetovno vojno kaj takega ni bilo mogoče. Vsi poveljniki, od poveljnikov vodov in čet do vrhovnega poveljnika Josipa Broza Tita, so izkusili boje, veliko jih je bilo tudi ranjenih,« je povedal Repe. Glede govoric, da Rozman Stane ni umrl tako, kakor priča uradna različica, je dejal, da te nimajo nobene realne podlage in so torej povsem neverodostojne, saj obstaja pričevanje generala Lada Ambrožiča Novljana, ki je bil tudi ranjen ob preizkusu zavezniškega orožja na Lokvah.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine