V točonosne oblake z enim letalom
V primerjavi s škodo, ki jo povzroči, je za zaščito namenjenega premalo denarja.
Odpri galerijo
Odzivni čas letalske posadke za obrambo pred točo je pet minut.
FOTO: Tadej Regent/Delo
Maribor – Še dobro, da na severovzhodu države še ni bilo močnejšega neurja s točo, saj je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi epidemije koronavirusa letos šele konec junija podpisalo pogodbo za letalsko obrambo pred točo.
Vredna je slabih 260.000 evrov, pri čemer eno tretjino tega zneska prispeva ministrstvo, preostali dve tretjini pa občine, ki so pristopile k skupnemu javnemu naročilu za obrambo pred točo. Letos jih je 58. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo protitočna obramba vključuje vse občine v pomurski statistični regiji, vse občine v podravski statistični regiji, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske regije, iz Koroške pa se je za sofinanciranje letalske obrambe odločila le občina Podvelka v Dravski dolini.
Letalski center Maribor vse to območje pokriva s samo enim letalom. Darko Kralj, vodja letalske obrambe, pravi: »Avstrijci imajo samo na Štajerskem sedem letal za obrambo pred točo, financirajo pa jo tudi velike kmetje in večja podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo.« Meni, da 260.000 evrov ni nikakršen strošek v primerjavi z večmilijonsko škodo, ki jo lahko povzroči en sam nevihtni oblak. »Proti naravi ne moremo zmagati, lahko pa ublažimo njen bes,« opozarja sogovornik, razočaran, ker morajo o smiselnosti in učinkovitosti svojega početja s somišljeniki vsako leto znova prepričevati državo. Tako je že več kot desetletje.
Popolne obrambe pred točo ni, a če bi želeli še učinkovitejšo obrambo po vsej državi, ne le na severovzhodu, bi po Kraljevem mnenju potrebovali tri centre: poleg sedanjega v Mariboru za severovzhodni del še center za Primorsko in Dolenjsko. »Potrebovali bi dva radarja za obrambo pred točo in še najmanj eno tako letalo, kakršnega že imamo (cessna TU206G) ter eno dvomotorno,« pove vodja mariborskega letalskega centra. Za letalsko obrambo pred točo bi morali nameniti najmanj milijon evrov na leto, dodatno pa še za naložbe.
Na ministrstvu za kmetijstvo trdijo, da sta najboljša obramba pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov. »Postavitev mrež podpira ukrep iz programa razvoja podeželja v deležu od 50 do 90 odstotkov,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Večji delež podpore pripada pridelovalcem z območja z omejenimi dejavniki za pridelavo, ekološkim kmetovalcem in mladim kmetom. »Res je. Obramba mora biti tripartitna. A kaj, ko so pri nas zavarovanja predraga. Avstrijci imajo tako mreže kot zavarovanja, kljub temu pa podpirajo še letalsko obrambo. Koliko zanjo namenjajo, ne povedo, a vemo, da veliko,« pove Kralj.
V letalskem centru Maribor je v poletnem času od sončnega vzhoda do zahoda (opreme, da bi leteli ponoči, nimajo) vsak dan dežurna tričlanska ekipa, v kateri so pilot, kopilot in radarski operater. Ta zjutraj pregleda meteorološke podatke in ves dan budno spremlja tudi avstrijsko radarsko sliko, saj večina neviht prihaja iz te smeri. Odzivni čas letalske posadke je pet minut. Iz Maribora do Prekmurja potrebujejo od deset do dvanajst minut.
Preberite še: Z razkuženimi čevlji in stroji v okužena hmeljišča
Za protitočnega pilota ni primeren vsak. »To je samo za primerno usposobljene, izkušene in ne strahopetne pilote, ki morajo poleg letanja znati upravljati tudi sisteme za posipavanje reagensa,« opozarjajo v mariborskem letalskem centru.
Vredna je slabih 260.000 evrov, pri čemer eno tretjino tega zneska prispeva ministrstvo, preostali dve tretjini pa občine, ki so pristopile k skupnemu javnemu naročilu za obrambo pred točo. Letos jih je 58. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo protitočna obramba vključuje vse občine v pomurski statistični regiji, vse občine v podravski statistični regiji, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske regije, iz Koroške pa se je za sofinanciranje letalske obrambe odločila le občina Podvelka v Dravski dolini.
Letalski center Maribor vse to območje pokriva s samo enim letalom. Darko Kralj, vodja letalske obrambe, pravi: »Avstrijci imajo samo na Štajerskem sedem letal za obrambo pred točo, financirajo pa jo tudi velike kmetje in večja podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo.« Meni, da 260.000 evrov ni nikakršen strošek v primerjavi z večmilijonsko škodo, ki jo lahko povzroči en sam nevihtni oblak. »Proti naravi ne moremo zmagati, lahko pa ublažimo njen bes,« opozarja sogovornik, razočaran, ker morajo o smiselnosti in učinkovitosti svojega početja s somišljeniki vsako leto znova prepričevati državo. Tako je že več kot desetletje.
Potrebovali bi najmanj eno tri centre
Popolne obrambe pred točo ni, a če bi želeli še učinkovitejšo obrambo po vsej državi, ne le na severovzhodu, bi po Kraljevem mnenju potrebovali tri centre: poleg sedanjega v Mariboru za severovzhodni del še center za Primorsko in Dolenjsko. »Potrebovali bi dva radarja za obrambo pred točo in še najmanj eno tako letalo, kakršnega že imamo (cessna TU206G) ter eno dvomotorno,« pove vodja mariborskega letalskega centra. Za letalsko obrambo pred točo bi morali nameniti najmanj milijon evrov na leto, dodatno pa še za naložbe.
Letalsko obrambo pred točo bi potrebovali po vsej državi, ne le na severovzhodu. FOTO: Leon Vidic/Delo
Na ministrstvu za kmetijstvo trdijo, da sta najboljša obramba pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov. »Postavitev mrež podpira ukrep iz programa razvoja podeželja v deležu od 50 do 90 odstotkov,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Večji delež podpore pripada pridelovalcem z območja z omejenimi dejavniki za pridelavo, ekološkim kmetovalcem in mladim kmetom. »Res je. Obramba mora biti tripartitna. A kaj, ko so pri nas zavarovanja predraga. Avstrijci imajo tako mreže kot zavarovanja, kljub temu pa podpirajo še letalsko obrambo. Koliko zanjo namenjajo, ne povedo, a vemo, da veliko,« pove Kralj.
Opreme za letenje ponoči nimajo
V letalskem centru Maribor je v poletnem času od sončnega vzhoda do zahoda (opreme, da bi leteli ponoči, nimajo) vsak dan dežurna tričlanska ekipa, v kateri so pilot, kopilot in radarski operater. Ta zjutraj pregleda meteorološke podatke in ves dan budno spremlja tudi avstrijsko radarsko sliko, saj večina neviht prihaja iz te smeri. Odzivni čas letalske posadke je pet minut. Iz Maribora do Prekmurja potrebujejo od deset do dvanajst minut.
Preberite še: Z razkuženimi čevlji in stroji v okužena hmeljišča
Za protitočnega pilota ni primeren vsak. »To je samo za primerno usposobljene, izkušene in ne strahopetne pilote, ki morajo poleg letanja znati upravljati tudi sisteme za posipavanje reagensa,« opozarjajo v mariborskem letalskem centru.
