Med žrtvami trgovine z ljudmi tudi Slovenke
Število registriranih žrtev trgovine z ljudmi v EU je leta 2022 preseglo deset tisoč, kar je nov žalostni rekord zadnjih petnajstih let. Če je doslej veljalo, da največ žrtev konča kot žrtev spolnega izkoriščanja, je v 2022 zaznati nekoliko drugačen trend: število izkoriščanih za prisilno delo se je prvič približalo številu spolnih sužnjev. Med žrtvami prevladujejo ženske.
Po zadnjih podatkih Eurostata je o povečanju števila žrtev trgovine z ljudmi poročalo kar 18 od 27 držav članic, tako da rekordnih deset tisoč žrtev v primerjavi z letom 2021 predstavlja kar 41-odstotno povečanje. O največjem porastu poročajo iz Nemčije, kjer žrtve največkrat končajo na prisilnem delu. Če je bilo leta 2021 od milijona prebivalcev 16 žrtev trgovcev z ljudmi, je to število v enem letu zraslo za sedem. Najbolj se je tovrstna trgovina razpasla v Luksemburgu, Estoniji, Avstriji, na Nizozemskem, Finskem in na Malti – povsod je število žrtev na milijon preseglo 40. Najnižje stopnje beležijo na Češkem in v Sloveniji – po dve žrtvi na milijon prebivalcev –, ter v Španiji in Litvi – po pet.
Med žrtvami tudi Slovenke
Slovenski policisti so v 2022 obravnavali pet žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in štirinajst potencialnih žrtev. Med njimi so bile državljanke Kolumbije, Venezuele in Slovenije, razlogi pa prostitucija, druge oblike spolnih zlorab in prisilne poroke.
Druge oblike izkoriščanja žrtev, od prisilnega dela do prisilne kriminalitete ali služabništva, so pri nas redkejše, na spletni strani navaja ministrstvo za notranje zadeve.
Zaradi suma storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi je policija v 2022 obravnavala 25 oseb – 14 moških in 11 žensk. Med njimi so prevladovali državljani Slovenije.
Sicer pa tudi naš inšpektorat za delo ugotavlja, da delodajalci tudi pri nas vse pogosteje zaposlujejo delavce iz nekaterih azijskih držav (Indija, Bangladeš …), ki kot delovna sila nadomeščajo delavce iz držav nekdanje Jugoslavije.
Največ žrtev je Neevropejcev
Večina žrtev evropske trgovine z ljudmi je iz držav nečlanic. Bolgarija, Romunija, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Latvija, Litva in Češka so poročale o večini žrtev iz svojih držav, a več kot 80 odstotkov registriranih žrtev na Danskem, Finskem, Portugalskem, v Španiji, Malti, Grčiji, Belgiji in Luksemburgu, v Italiji in Estoniji izvira iz držav nečlanic EU.
Čeprav so zaradi trgovanja z ljudmi v 2022 obsodili skoraj 2100 oseb, je to kar 400 manj kot leto prej in še vedno le četrtina osumljenih.
Slovenija poleg Češke beleži najmanj žrtev trgovine z ljudmi v EU: dve na milijon prebivalcev.
EU je rekord po številu osumljenih in obsojenih trgovcev z ljudmi v obdobju 2008–2022 sicer dosegla v letu 2021. Tedaj so od nekaj več kot 9600 osumljenih obsodili 2517 oseb, leto kasneje pa kar 16 odstotkov manj. O obsojenih trgovcih je poročalo le 14 od 26 držav članic.
Od nekdaj pa je med žrtvami največ žensk oziroma deklet. V zadnjih petnajstih letih je njihov delež z 80 padel na slabih 63 odstotkov, to je na najnižjo raven primerjalnega obdobja. A ženske se pečajo tudi s trgovanjem. Skoraj vsak četrti osumljeni zaradi trgovine z ljudmi v letu 2022 je bila ženska, obsojena pa vsaka peta. Leta 2022 so registrirane žrtve trgovine za spolno izkoriščanje in za prisilno delo predstavljale približno 82 odstotkov vseh žrtev trgovine z ljudmi. Prvih so našteli 3990, drugih 4014, preostalih 18 odstotkov pa je končalo bodisi kot žrtev goljufij, prisilnega beračenja, kriminala ali v trgovini z notranjimi organi.
