Vit točka za starejše v Mariboru in okoliških občinah

V pilotnem programu naj bi integrirano oskrbo na domu dobilo okrog tristo ljudi, starejših od 65 let.
Fotografija: V projektu vit točke sodelujejo štirje partnerji, Dom Danice Vogrinec, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Center za pomoč na domu in lekarna Arnica montana. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
V projektu vit točke sodelujejo štirje partnerji, Dom Danice Vogrinec, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Center za pomoč na domu in lekarna Arnica montana. FOTO: Jure Eržen

Maribor – Junija bo v Mariboru začela delovati vstopna informacijska točka, na kratko vit točka, namenjena zlasti pomoči starejšim. Točka, ki je del projekta usmerjene integrirane oskrbe na domu, je umeščena na Verstovškovi ulici 6, blizu kliničnega centra, pomoč naj bi po tej poti dobilo okrog 300 ljudi.

Glavna naloga nove vit točke bo omogočiti in pomagati starejšim, da bi lahko čim dlje živeli v domačem okolju. Integrirana oskrba je sklop načrtovanih in organiziranih storitev, usmerjenih v potrebe uporabnika, za krepitev možnosti starejših, da bi kljub morebitni oviranosti, bolezenski in podobni, lahko ostali čim dlje doma, izboljšali in čim dlje ohranili psihofizične sposobnosti ter s tem čim večjo sposobnost samooskrbe, poudarjajo na spletni strani Doma Danice Vogrinec, ki je tudi nosilka projekta.


Prva takšna točka v severovzhodni Sloveniji


»Pomoč vključuje tako socialnovarstvene kot zdravstvene in lekarniške storitve in je prva takšna točka v severovzhodni Sloveniji,« je ob odprtju točke prejšnji teden poročala tiskovna agencija STA. Vit točka bo pokrivala občine Maribor, Duplek, Hoče - Slivnica in Miklavž na Dravskem polju, v projektu usmerjene integrirane oskrbe na domu pa sodelujejo štirje partnerji: Dom Danice Vogrinec, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Center za pomoč na domu in lekarna Arnica montana. Vsaka od teh institucij bo zagotavljala svoj del strokovne pomoči.

Odprtje nove točke pomeni tudi začetek sprejemanja uporabnikov, vključenih v »nov koncept storitev, ki bodo dopolnjevale današnji patronažni sistem storitev pomoči na domu in posodobile institucionalne pristope, kot smo jih vajeni v domovih za starejše«, je ob zagonu projekta poudaril Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec. Napovedal je, da bo v novem projektu zaposlenih 27 ljudi, ki bodo »na terenu med drugim zagotavljali pomoč s področij delovne terapije, fizioterapije in psihologije«. Namen projekta je zvišati kakovost storitev, ki jih lahko ponudijo starejšim in drugim, ki potrebujejo pomoč in živijo doma, da bi lahko v domačem okolju ostali čim dlje.



Storitve bodo brezplačne


Te storitve naj bi najprej zagotavljali okrog 300 uporabnikom. »Storitve so brezplačne in so namenjene ljudem, starim 65 let ali več, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti ter pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih odvisni od pomoči drugih v daljšem obdobju. Izključeni pa so tisti, ki so prejemniki pravic po predpisih s področja osebne asistence,« so poročali na STA.

Direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik je ob odprtju vit točke poudaril, da »je to pomemben projekt, ki bo podlaga za pripravo nove zakonodaje o dolgotrajni oskrbi«. Z njim bodo omogočili ljudem z različnimi potrebami, da bodo lahko čim več časa živeli v domačem okolju, in to kakovostno in varno. »Projekt, ki bo trajal dve leti, naj bi dal odgovore na ključna vprašanja, koliko je takšnih ljudi, kaj jim lahko ponudimo, katere ustanove in stroke vključiti,« je dejal Završnik.


Celostna oskrba v domačem okolju


Na novi vstopni točki bodo ljudje dobili informacije o projektu in možnosti koriščenja storitev. »Tu se bodo tudi delale ocene posameznikov, ali so upravičeni do takšne pomoči in kaj naj ta obsega. Dejanske storitve na terenu pa bomo po napovedih začeli izvajati v drugem tednu junija,« je ob odprtju točke napovedala direktorica mariborskega centra za pomoč na domu Barbara Žgajner.

Ta center je imel konec preteklega leta skupno 540 uporabnikov, v čakalni vrsti pa še približno 90 ljudi, je v intervjuju za decembrsko publikacijo Seniorji info povedala direktorica. Seveda se številke po mesecih spreminjajo, a kot je takrat poudarila, postajajo potrebe uporabnikov tudi »vse bolj kompleksne, vse več je upravičencev, ki potrebujejo pretežno nego, vse pogosteje pa se srečujemo tudi z uporabniki, ki imajo znake demence ali pa je ta že potrjena«.

O opisanem projektu, pri katerem zavod sodeluje kot konzorcijski partner, je dejala, da je to »pilotni projekt celovite oskrbe na domu uporabnika, namen je analiza stanja in iskanje optimalnega modela dolgotrajne oskrbe. Danes imajo v domovih upokojencev celostno oskrbo (psihološko obravnavo, fizioterapijo in drugo), medtem ko so uporabniki doma za to prikrajšani. Želim si, da bi ljudje v domačem okolju imeli enake možnosti pri dodatnih storitvah – te bi morale postati del standarda.«

Preberite še:

Komentarji: