V primeru Golobove zmage minister za zdravje Danijel Bešič Loredan
V stranki Gibanje Svoboda na programski konvenciji predstavljajo program, s katerim se podajajo na državnozborske volitve. Med programska izhodišča v stranki postavljajo podnebno agendo, zdravstvo in zdravstveno krizo ter izzive medgeneracijskega dialoga. Danes bodo znani tudi vsi kandidati, ki bodo kandidirali na listi stranke.
Na kandidatni listi gibanja Roberta Goloba bo sicer 86 kandidatov. Nekdanji novogoriški župan Matej Arčon in Robert Golob bosta kandidirala v dveh okrajih. Častni gost na kongresu je ljubljanski župan Zoran Janković.
Robert Golob je v uvodnem nagovoru dejal, da »ponujajo nov družbeni dogovor, v kakšni družbi želimo živeti. Ker se svet hitro spreminja, se je treba na to tudi hitro odzvati: zato je naš program na 100 straneh zasnovan dvotirno – na eni strani smo vanj zapisali, kakšno vizijo imamo oziroma kakšno Slovenijo si želimo, na drugi strani pa pa urkeep, ki jih je treba takoj sprejeti.« Dodal je, da »imamo enkratno priložnost, da obrnemo krizo sebi v prid. Smo glasna večina, ki se bo borila do končne zmage. Čas je za svodobo.«
Ortoped Danijel Bešič Loredan je na kongresu povedal, da se je za politiko odločil, ker je stanje v zdravstvu tako slabo, da gre v politiko in bo poskušal popraviti stvari. Če bo Robert Golob predsednik vlade, ortoped računa na ministrski položaj. Novinarka Mojca Šetinc Pašek je pred začetkom povedala, da bo kandidirala v volilnem okraju Ljubljana Vič Rudnik 2. Upa, da bo njen volivec tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan.
Med nastopajočimi je bil Magnifico, ki je uvodoma dejal, da je prišel, »ker ste obljubili, da boste odstranili ograje na meji. Pojdite na volitve in zmagajte.«
Vprašljiv je še vedno status, ki ga bo Gibanje Svoboda imelo v predvolilnih soočenjih na nacionalni televiziji. Andrej Ribič, vodja volilne kampanje, je za Delo povedal, da na to vprašanje še vedno nimajo odgovora. V zvezi s tem jih zanima, kakšen status bo nacionalna RTV hiša dala na primer stranki Aleksandre Pivec Naša dežela, ki ima tri poslance, medtem ko ima Gibanje Svoboda dva.
Zakon o RTV Slovenija določa, da neparlamentarnim strankam pripada tretjina časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. Parlamentarne stranke so torej upravičene do več časa, njihova soočenja pa bodo tokrat na sporedu tudi ob bistveno bolj gledanem terminu, in sicer med 20. in 22. uro, kot soočenja neparlamentarnih strank, ki bodo na sporedu med 17. uro in 18.20.
Za poslance bodo pri Gibanju Svoboda med drugimi kandidirali tudi direktorica koprske občinske uprave Tamara Kozlovič, župan občine Tolmin Uroš Brežan, strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, novinarka Mojca Šetinc Pašek, izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak, nekdanja poslanka Tamara Vonta, zgodovinar Martin Premk, boksarski prvak Dejan Zavec, nekdanja poslanka SAB Mirjam Bon Klanjšček, nekdanja poslanka SMC, zdaj nepovezana poslanka Janja Sluga ter nekdanji član Desusa Jurij Lep.
Kakšen program ponujajo?
V programu poudarjajo, da si želijo Slovenijo, ki bo bogata po svoji raznolikosti in zmožna sodelovati v zagovarjanju temeljnih pravic in svoboščin svojih prebivalcev.
Stranka med prioritetami programa izpostavlja zeleni prehod. Prepričani so, da si Slovenija zasluži varno energetsko prihodnost, kjer so fosilna goriva stvar preteklosti. Obljubljajo bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije, cenovno dostopno energijo za gospodinjstva in gospodarstvo, zmanjšano vlogo zemeljskega plina in sistemski pristop k spodbujanju razvoja krožnega gospodarstva.
Podpirali bodo tudi razvoj tehnoloških parkov za enostavni začetek podjetniškega delovanja, večjo privlačnost vlaganj v razvoj digitalnih in zelenih zagonskih podjetij, spodbujali naložbe v tehnologije prihodnosti in sofinancirali ciljno usmerjene programe zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega ogljičnega odtisa.
Na področju zdravstva napovedujejo nov interventni zakon, v okviru tega pa takojšnje skrajšanje čakalnih dob, debirokratizacijo in digitalizacijo zdravstvenih storitev, nadzor nad plačili javnih storitev, najkasneje dve leti po začetku mandata pa tudi sodoben zakon o zdravstvenem sistemu.
Obljubljajo še zavzemanje za krepitev vloge predsednika republike, ki bi zagotavljal neodvisnost sodstva in ustavnost, ter napovedujejo krepitev integritete javnih funkcionarjev in demokratizacijo volilnega sistema z uvedbo preferenčnega glasu.
Na področju zunanje politike in obrambe bi krepili vlogo Slovenije v alpsko-jadransko-podonavskem in mediteranskem prostoru, modernizirali slovensko vojsko in odstranili tehnične prepreke na meji. Menijo tudi, da mora država opustiti vse prekrškovne in kazenske postopke v zvezi z javnim izražanjem mnenja in zborovanjem.
Na področju financ v stranki napovedujejo prenovo obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, krepitev slovenskega kapitalskega trga in večjo vlogo zaposlenih v lastništvu podjetij ter aktivacijo spečega kapitala. Zavzemali se bodo tudi za skladen in enakomeren regionalni razvoj in decentralizacijo državnih institucij.
Družinam bi med drugim pomagali z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, mladim z uvedbo državnih garancij za posojilo za nakup prvega stanovanja in gradnjo stanovanj prek stanovanjskih zadrug, upokojencem pa z dostojnimi pokojninami, aktivnim predupokojitvenim obdobjem in možnostjo ponovne zaposlitve.
Na področju vzgoje in izobraževanja napovedujejo povečanje sredstev za financiranje visokega šolstva, prenovo štipendijske politike in pilotne centre poklicne odličnosti.
Kot pomembno ocenjujejo tudi digitalno preobrazbo Slovenije, reformo medijske zakonodaje ter prenovo in modernizacijo kulturnega sektorja.
STA
