Vse je odvisno od dobav

Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki je prevzel koordinacijo cepljenja, bo časovne in logistične načrte predstavil jutri popoldne.
Fotografija: V prihodnjih dneh bomov Slovenijo dobili prve odmerke cepiva Moderna. FOTO: Kathleen Flynn Reuters
Odpri galerijo
V prihodnjih dneh bomov Slovenijo dobili prve odmerke cepiva Moderna. FOTO: Kathleen Flynn Reuters

V državo je prispelo dovolj odmerkov Pfizer-Biontechovega cepiva, da so jih del lahko namenili starostnikom nad 80 let, ki ne živijo v domovih za starejše občane, v katerih so bili poleg zdravstvenih delavcev prvi na vrsti za cepljenje proti covidu-19. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo jutri popoldne predstavil časovne in logistične načrte.

Zdravstveni domovi po Sloveniji so medtem bolj ali manj vzpostavili spletne obrazce, posebne elektronske naslove in telefonske številke, da se njihovi pacienti lahko prijavijo k cepljenju. Znano je, da bodo prvi na vrsti starejši od 80 let, nato starejši od 70 in potem še skupina nad 60 let, četrto skupino bodo predstavljali kronični bolniki, pri katerih obstaja tveganje za težji potek bolezni, in skupine zaposlenih v zaščiti in reševanju, nato bo na vrsti preostalo prebivalstvo. Termine bodo določili naknadno, časovni potek pa je odvisen od števila prejetih odmerkov.

Epidemiolog Mario Fafangel z NIJZ je povedal, da bodo prve odmerke za osebe, starejše od 80 let, na teren dostavili jutri in v sredo in da se bo takoj nato začelo cepljenje. Jutri naj bi dobili tudi že 1200 odmerkov cepiva Moderne, ki ga je prejšnji teden odobrila evropska agencija za zdravila. »Čez 14 dni lahko pričakujemo še nekaj več odmerkov, a cepivo ne bo spremenilo igre, kot smo upali, saj je odmerkov vsekakor premalo,« je dodal Fafangel na spletni okrogli mizi STA.

image_alt
Delova osebnost leta 2020 je epidemiolog Mario Fafangel


Omejeno število odmerkov kroji celotno sliko cepljenja. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je poudaril, da bi morali, da dosežemo cilj – precepiti 1,2 milijona ljudi – vsak dan cepiti 10.000 oseb, a pri nas toliko cepiv dobimo na teden.

Evropska agencija za zdravila naj bi po besedah Jerale še januarja odločala o cepivu AstraZenece in Oxforda. To cepivo ima v primerjavi s Pfizerjevim in cepivom Moderne, ki kažeta več kot 90-odstotno učinkovitost, okoli 77-odstotno učinkovitost. »A če tega dobimo zdaj, bo ta učinkovitost precej boljša, kot če katerega drugega dobimo šele junija,« je poudaril Jerala. To cepivo ima namreč veliko proizvodno kapaciteto.

image_alt
WHO: Kljub cepljenju čredne imunosti letos še ne bo


Zamik cepljenja z drugim odmerkom?


Velika Britanija se je, denimo, odločila za zamik cepljenja z drugim odmerkom, da bi s prvim cepili več ljudi. Infektolog Alojz Ihan ne podpira spreminjanja proizvajalčevih navodil, saj so cepiva povezana z zaupanjem, ki pa mora temeljiti na podatkih. »Vprašanje je, kaj bi pridobili, saj bi nato morali zamaknjene odmerke nadomestiti februarja. Nekateri modeli sicer kažejo, da bi morda bilo okoli 200 manj hospitalizacij.« Da se s hipotezami ni dobro igrati, se strinja tudi Fafangel, medtem ko bi se Jerala odločil za zamik, da bi čim prej cepili starejše od 80 let, ker je v tej skupini smrtnost zelo visoka. »A nobena rešitev ni idealna,« je poudaril.

Strokovnjaki so spet zatrdili, da kljub rekordno kratkemu času izdelave cepina, njegova varnost ni sporna. »Farmacevtska podjetja so že v preteklosti delala cepiva na osnovi koronavirusov (sars, mers op.a), a niso bila testirana, ker je bolezen ali izginila ali ker ni bilo denarja. Tokrat pa je bilo denarja dovolj, zato so lahko dobili preverjene podatke na dovolj velikem številu ljudi. In ti ne kažejo takšnih nezaželenih učinkov, ki nas bi lahko skrbeli,« je poudaril Jerala.

Seveda pa ostajajo neznanke, denimo, kako dolga bo zaščita in ali ima cepivo dolgoročno neželene posledice, vendar tudi vse dolgoročne posledice covida-19 še niso znane.

Alojz Ihan: »Mi se zdaj odločamo med cepljenjem in boleznijo. Kratkoročne učinke cepljenja poznamo (bolečina na mestu cepljenja, vročina, tudi prebavne motnje, možne so tudi alergijske reakcije op.a.). Težko je zdaj v tej fazi epidemije računati, da se bomo bolezni izognili. Učinkovitost cepiv Pfizer in Moderne je fantastična. V medicini je malo zdravil, ki jih je treba vzeti manj kot pol mililitra, da bi nas odrešili neke bolezni. Samo cepiva so takšna in pri njih izkoriščamo naravno delovanje imunskega sistema S cepivom telesu ponudimo tisto, kar bi se sicer zgodilo na naraven način.«

Odločiti se je treba med cepivom in boleznijo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odločiti se je treba med cepivom in boleznijo. FOTO: Blaž Samec/Delo


Cepljenje tudi za tiste, ki so covid-19 preboleli


Zaradi različno težkih potekov bolezni je naravna imunost različno dolga, pri nekaterih se morda niti ne razvije. »Študije kažejo, da bo zadoščalo cepljenje v pol leta po bolezni in da naravna imunost traja od tri do šest, celo osmih mesecev. Vendar bo morda nekaj ljudi že čez mesec ali dva spet okuženih,« je poudaril Ihan.

image_alt
Obširnejše cepljenje predvidoma šele v drugi polovici prihodnjega leta


Veliko vprašanj je tudi o zaščiti proti novim sevom. A sedanja cepiva zagotavljajo zaščito, je pojasnil Jerala. »Če se število mutacij nakopiči, bodo cepiva morda slabše delovala. A virus se spreminja le toliko, da je še funkcionalen, cepiva pa merijo na tista mesta, ki so ključna pri vezavi v naših celicah. Velika prednost novih tehnologij (cepiv RNK) je, da v nekaj tednih cepivo lahko prilagodijo, a za zdaj še nismo v tej fazi.«

Pristojni svetujejo, naj se kronični bolniki pred cepljenjem posvetujejo z zdravnikom. Alojz Ihan je poudaril, da se vedno tehta, kaj je za posameznika bolje. »Za nekoga, ki ima kronično pljuno bolezen, je covid lahko smrtno nevaren, zato je cepljenje boljše.«

Glede nosečnic in otrok pa je pojasnil, da se klinične študije za odobritev zdravil in cepiv v prvi fazi načelno ne delajo na teh skupinah. »Nosečnicam je treba pojasniti, da študije niso bile narejene in da se morajo odločiti same glede na druge dejavnike tveganja, od sladkorne bolezni, debelosti do tega, kako izpostavljene so okužbi.«

Komentarji: