Z vitaminom D v uspešnejši spopad s covidom-19
Mnenje stroke: Jemanje vitamina D naj se uvrsti med strateške zaščitne ukrepe v boju z novim koronavirusom.
Odpri galerijo
Z vitaminom D niso zadostno preskrbljeni kar štirje od petih odraslih prebivalcev Slovenije, je pokazala raziskava, opravljena poleti.FOTO: Shutterstock
Ljubljana – Danes zaznamujemo svetovni dan vitamina D. Z njim niso zadostno preskrbljeni kar štirje od petih odraslih prebivalcev Slovenije, je pokazala raziskava, opravljena leta 2019, objavljena pa poleti. Strokovnjaki zato vse glasneje opozarjajo na njegovo vlogo v našem organizmu. Ta utegne biti še kako pomembna v času epidemije covida-19, je poudarila prof. dr. Marija Pfeifer, predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Preskrbljenost s tem vitaminom ocenjujemo z določitvijo ravni 25-hidroksi vitamina D (25(OH)D) v serumu. Preiskavo dela večina laboratorijev, vendar je draga in ni nujno potrebna. Osemdesetim odstotkom zdravih Slovencev primanjkuje vitamina D v zimskem času, polovici od teh zelo, zato ga v tem obdobju lahko začne jemati vsakdo. Njegovo nadomeščanje je namreč zelo varno.
Za zdravje kosti in urejanje presnove kalcija in fosfata je dovolj, da imamo raven 25(OH)D 50 nmol/L (20 ng/ml). Za zunajskeletne učinke, kot je spodbujanje naravne odpornosti, uravnavanje imunskega odgovora in umirjanje pretiranega vnetja pri pljučnici, povzročeni s sars-cov-2, pa potrebujemo višjo raven, več kot 75 nmol/L, česar pa pozimi brez jemanja vitamina D ne moremo doseči.
Ko sem na začetku aprila sredi prvega vala napisala priporočila za nadomeščanje vitamina D pri populaciji, ki jo hudo pomanjkanje vitamina D najbolj ogroža in je tudi najbolj izpostavljena slabim izidom covida-19, torej pri oskrbovancih domov starejših občanov (DSO), sem pričakovala podporo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), a je ni bilo. Pod okriljem NIJZ namreč od konca lanskega leta deluje Delovna skupina za pripravo slovenskih smernic za zagotavljanje preskrbljenosti z vitaminom D, katere strokovna vodja sem. Neformalna priporočila so dosegla zdravnike DSO in začeli so predpisovati vitamin D, vendar ne vsi, saj so se bali nadzora ZZZS. Predpisovanje tega vitamina je namreč omejeno na nekaj indikacij, med njimi ni starostnikov. V drugih evropskih državah imajo uradna priporočila za nadomeščanje tega vitamina v DSO, a jih različno dosledno izvajajo.
Tudi nekateri infektologi so bili do nedavnega skeptični glede dajanja vitamina D bolnikom s covidom-19, a upam, da nam jih je uspelo prepričati s predavanjem in s priporočili, ki smo jih, spet neformalno, pred kratkim pripravili strokovnjaki, ki se bolj poglobljeno ukvarjamo s tem področjem; poleg mene še Igor Pravst, Alojz Ihan in Darko Siuka. Opremili smo jih s tehtnimi strokovnimi utemeljitvami in natančnimi navodili za odmerjanje z namenom zaščite in v primeru okužbe z virusom sars-cov-2.
Na ministrstvu za zdravje so kolegi dobili načelno podporo, a tudi pojasnilo, da to ni v njihovi pristojnosti, ampak v pristojnosti stroke. Vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović nas je spodbujala k pisanju in podpira izvajanje priporočil v praksi. Toda formalna pot do njihovega uradnega sprejetja bo zelo dolga in birokratska. Pričakujemo nasprotovanje ZZZS, kot smo ga že izkusili spomladi v primeru predpisovanja vitamina D oskrbovancem DSO. Sicer pa je vitamin D – holekalciferol zelo poceni in si ga lahko v lekarni vsakdo kupi.
Na voljo je kot zdravilo na recept v obliki kapljic, kot zdravilo brez recepta v obliki tablet in kot prehranski dodatek v različnih oblikah – tabletah, kapsulah, pršilu … Vsebnost in kakovost vitamina D je bolj zanesljiva v zdravilih, saj je njihova proizvodnja zelo natančno nadzorovana. Holekalciferol je namreč občutljiv za svetlobo, toploto in vlago, zato je pomembno tudi pakiranje, ki je v primeru zdravil bolj natančno. Načeloma pa vse farmacevtske oblike vitamina D delujejo enako.
Previdnost velja pri boleznih, kot so sarkoidoza, limfomi in ledvični kamni.
Pri zdravih ljudeh in priporočenih odmerkih jih skorajda ni. Vitamin D, ki ga zaužijemo ali tvorimo v koži s sončenjem, ni aktiven. Aktivacija v ledvicah in drugih tkivih je zelo natančno nadzorovana, vitamin D se aktivira v hormon D le toliko, kot ga potrebujemo. Če bi skupaj z velikimi odmerki vitamina D jemali tudi velike količine kalcija, bi se lahko razvili hiperkalcemija in ledvični kamni.
Poleti ga imamo običajno dovolj, če se pogosto gibljemo na prostem med 10. in 16. uro, ko ga učinkovito tvorimo v koži. Zaloge pa nam zgodaj jeseni začno usihati. Če ga začnemo nadomeščati oktobra, ga – za vzdrževanje primerne ravni – lahko jemljemo 1000 enot (25 mikrogramov) na dan. Čezmerno prehranjeni in debeli potrebujejo dvojne ali celo trojne odmerke. Če nam že primanjkuje vitamina D, pa potrebujemo večje odmerke, in sicer 2000 enot (50 mikrogramov). Največji priporočeni dnevni odmerek za vitke ljudi je 4000 enot in ustrezno večji za debele. Pri hudem pomanjkanju, kot ga vidimo pri večini oskrbovancev DSO, ki vitamina D ne prejemajo, so sprva potrebni veliko večji odmerki, še posebej v času epidemije, da hitreje dosežemo optimalno raven 25(OH)D za zaščito pred okužbo in pred hujšim potekom bolezni.
Otroci imajo v prvem letu življenja predpisano obvezno nadomeščanje vitamina D, to nekateri pediatri nadaljujejo še več let. Majhni otroci zelo redko zbolijo za covidom-19 in potek bolezni je blag. Zato posebne zaščite z vitaminom D načeloma ne potrebujejo. Starejši otroci in najstniki pa bi ga jeseni in pozimi lahko jemali za večjo odpornost v odmerku 1000 enot na dan.
Kako naj preverimo, ali imamo dovolj vitamina D – s samoplačniškim testiranjem? Je to smiselno?
Preskrbljenost s tem vitaminom ocenjujemo z določitvijo ravni 25-hidroksi vitamina D (25(OH)D) v serumu. Preiskavo dela večina laboratorijev, vendar je draga in ni nujno potrebna. Osemdesetim odstotkom zdravih Slovencev primanjkuje vitamina D v zimskem času, polovici od teh zelo, zato ga v tem obdobju lahko začne jemati vsakdo. Njegovo nadomeščanje je namreč zelo varno.
Dognanja kažejo, da lahko omenjeni vitamin, če ga imamo dovolj, z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek covida-19 in morda prepreči smrt. Koliko pa ga je dovolj?
Za zdravje kosti in urejanje presnove kalcija in fosfata je dovolj, da imamo raven 25(OH)D 50 nmol/L (20 ng/ml). Za zunajskeletne učinke, kot je spodbujanje naravne odpornosti, uravnavanje imunskega odgovora in umirjanje pretiranega vnetja pri pljučnici, povzročeni s sars-cov-2, pa potrebujemo višjo raven, več kot 75 nmol/L, česar pa pozimi brez jemanja vitamina D ne moremo doseči.
Endokrinologinja Marija Pfeifer je že sredi prvega vala epidemije napisala priporočila za nadomeščanje vitamina D. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kako so se odzvali kolegi, ko ste jih pred časom vnovič spomnili na pomembnost tega vitamina? Podatki ZZZS kažejo, da je bilo za recepte zanj od januarja do avgusta porabljenih skoraj 375.000 evrov več kot v istem obdobju lani. V Lekarni Ljubljana se je prodaja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D3, in zdravil brez recepta z vitaminom D3 letos glede na lani v povprečju povečala za približno 80 odstotkov. Torej so vaša priporočila padla na plodna tla?
Endokrinologinja Marija Pfeifer je že sredi prvega vala epidemije napisala priporočila za nadomeščanje vitamina D. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ko sem na začetku aprila sredi prvega vala napisala priporočila za nadomeščanje vitamina D pri populaciji, ki jo hudo pomanjkanje vitamina D najbolj ogroža in je tudi najbolj izpostavljena slabim izidom covida-19, torej pri oskrbovancih domov starejših občanov (DSO), sem pričakovala podporo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), a je ni bilo. Pod okriljem NIJZ namreč od konca lanskega leta deluje Delovna skupina za pripravo slovenskih smernic za zagotavljanje preskrbljenosti z vitaminom D, katere strokovna vodja sem. Neformalna priporočila so dosegla zdravnike DSO in začeli so predpisovati vitamin D, vendar ne vsi, saj so se bali nadzora ZZZS. Predpisovanje tega vitamina je namreč omejeno na nekaj indikacij, med njimi ni starostnikov. V drugih evropskih državah imajo uradna priporočila za nadomeščanje tega vitamina v DSO, a jih različno dosledno izvajajo.
INFOGRAFIKA: Delo
Tudi nekateri infektologi so bili do nedavnega skeptični glede dajanja vitamina D bolnikom s covidom-19, a upam, da nam jih je uspelo prepričati s predavanjem in s priporočili, ki smo jih, spet neformalno, pred kratkim pripravili strokovnjaki, ki se bolj poglobljeno ukvarjamo s tem področjem; poleg mene še Igor Pravst, Alojz Ihan in Darko Siuka. Opremili smo jih s tehtnimi strokovnimi utemeljitvami in natančnimi navodili za odmerjanje z namenom zaščite in v primeru okužbe z virusom sars-cov-2.
Kaj pa je s pozivom vladi, naj se jemanje vitamina D3 uvrsti med strateške zaščitne ukrepe v boju s covidom-19?
Na ministrstvu za zdravje so kolegi dobili načelno podporo, a tudi pojasnilo, da to ni v njihovi pristojnosti, ampak v pristojnosti stroke. Vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović nas je spodbujala k pisanju in podpira izvajanje priporočil v praksi. Toda formalna pot do njihovega uradnega sprejetja bo zelo dolga in birokratska. Pričakujemo nasprotovanje ZZZS, kot smo ga že izkusili spomladi v primeru predpisovanja vitamina D oskrbovancem DSO. Sicer pa je vitamin D – holekalciferol zelo poceni in si ga lahko v lekarni vsakdo kupi.
Ga je bolje jemati v obliki tekočine ali tablet?
Na voljo je kot zdravilo na recept v obliki kapljic, kot zdravilo brez recepta v obliki tablet in kot prehranski dodatek v različnih oblikah – tabletah, kapsulah, pršilu … Vsebnost in kakovost vitamina D je bolj zanesljiva v zdravilih, saj je njihova proizvodnja zelo natančno nadzorovana. Holekalciferol je namreč občutljiv za svetlobo, toploto in vlago, zato je pomembno tudi pakiranje, ki je v primeru zdravil bolj natančno. Načeloma pa vse farmacevtske oblike vitamina D delujejo enako.
Ali obstajajo kakšne kontraindikacije za jemanje?
Previdnost velja pri boleznih, kot so sarkoidoza, limfomi in ledvični kamni.
Kakšni so lahko stranski učinki?
Pri zdravih ljudeh in priporočenih odmerkih jih skorajda ni. Vitamin D, ki ga zaužijemo ali tvorimo v koži s sončenjem, ni aktiven. Aktivacija v ledvicah in drugih tkivih je zelo natančno nadzorovana, vitamin D se aktivira v hormon D le toliko, kot ga potrebujemo. Če bi skupaj z velikimi odmerki vitamina D jemali tudi velike količine kalcija, bi se lahko razvili hiperkalcemija in ledvični kamni.
Kolikšno naj bo odmerjanje vitamina D pri povprečnem posamezniku brez posebnih težav?
Poleti ga imamo običajno dovolj, če se pogosto gibljemo na prostem med 10. in 16. uro, ko ga učinkovito tvorimo v koži. Zaloge pa nam zgodaj jeseni začno usihati. Če ga začnemo nadomeščati oktobra, ga – za vzdrževanje primerne ravni – lahko jemljemo 1000 enot (25 mikrogramov) na dan. Čezmerno prehranjeni in debeli potrebujejo dvojne ali celo trojne odmerke. Če nam že primanjkuje vitamina D, pa potrebujemo večje odmerke, in sicer 2000 enot (50 mikrogramov). Največji priporočeni dnevni odmerek za vitke ljudi je 4000 enot in ustrezno večji za debele. Pri hudem pomanjkanju, kot ga vidimo pri večini oskrbovancev DSO, ki vitamina D ne prejemajo, so sprva potrebni veliko večji odmerki, še posebej v času epidemije, da hitreje dosežemo optimalno raven 25(OH)D za zaščito pred okužbo in pred hujšim potekom bolezni.
Priporočate jemanje tudi pri otrocih?
Otroci imajo v prvem letu življenja predpisano obvezno nadomeščanje vitamina D, to nekateri pediatri nadaljujejo še več let. Majhni otroci zelo redko zbolijo za covidom-19 in potek bolezni je blag. Zato posebne zaščite z vitaminom D načeloma ne potrebujejo. Starejši otroci in najstniki pa bi ga jeseni in pozimi lahko jemali za večjo odpornost v odmerku 1000 enot na dan.
