Za delo polna plača, nadomestila pa so precej različna

Javni sektor: Marsikateri predstojnik uslužbencem, ki ne morejo delati od doma, predlaga porabo lanskega dopusta.
Fotografija: Skoraj 44 odstotkov osnovnošolskih učiteljev opravlja delo od doma. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Skoraj 44 odstotkov osnovnošolskih učiteljev opravlja delo od doma. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Ljubljana – Kako organizirati delovne procese, kakšno bo plačilo in kako je z nadomestili, so vprašanja, s katerimi se v teh dneh ne ukvarjajo le v gospodarstvu, temveč tudi v javnem sektorju. Marsikomu se bodo ti dnevi izrednih razmer precej poznali pri dohodku, položaj pa rešujejo različno. Državni organi in občine so dobili usmeritve tako glede dela kot glede urejanja pravic in obveznosti.

Šolniki imajo natančne podatke o tem, kako so razporejene njihove sile. V sredo je 644 zaposlenih v osnovnih šolah delalo na delovnem mestu, 11.203 na daljavo, 427 jih je čakalo na delo od doma, 21 jih je bilo doma zaradi varstva otrok. Nekaj več kot 12.100 pa jih je koristilo dopust. Med okoli 33.000 uslužbenci v predšolski vzgoji, osnovnih in glasbenih šolah, jih je, po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, skoraj 37 odstotkov delalo na daljavo, več kot 53 odstotkov jih je imelo izredni plačan dopust, okoli 2,5 odstotka jih je bilo na delovnem mestu, malo manj na čakanju na delo doma, dobre štiri odstotke pa je bilo na bolniškem dopustu.



Kdor je v službi, ima, kot v običajnih razmerah, polno plačo, s prevozom in malico vred, za delo od doma pripada sto odstotkov plače, prevoz pa ne. Uslužbencem, ki zaradi narave dela tega ne morejo opravljati doma ali jim ga delodajalec ne more zagotoviti, zadnji odredi čakanje na domu z 80-odstotnim nadomestilom plače. Zaposleni, ki bi lahko delali doma, a ne morejo zaradi varovanja otrok, do vključno petega razreda osnovne šole, so upravičeni do nadomestila 50 odstotkov plače.


Dopust le v dogovoru


Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pripravili precej obsežen dokument z naslovom Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki ga vsakih nekaj dni posodabljajo, saj se v teh posebnih razmerah pojavljajo nove razmere in z njimi povezana vprašanja.



Krizno stanje zadeva vsakega javnega uslužbenca. V državnih organih in občinah pa so dobili usmeritve za urejanje pravic in obveznosti javnih uslužbencev. Zakon o delovnih razmerjih določa, da se v izjemnih okoliščinah začasno lahko spremenita vrsta in kraj opravljanja dela. Tistim, ki narava dela to omogoča in imajo pogoje za to, je mogoče odrediti delo na domu, s polno plačo.
Kadar delo na domu ni mogoče, lahko delodajalec uslužbencu predlaga izrabo letnega dopusta, predvsem tistega iz preteklega leta, ki ga je sicer treba izrabiti do 30. junija. Po prenehanju izjemnih okoliščin bo treba zagotoviti opravljanje nalog, ki jih zdaj ni mogoče izvajati, in takrat lahko nastanejo težave v delovnem procesu, če bi veliko uslužbencev imelo še veliko dni lanskega dopusta.



V nobenem primeru pa delodajalec ne more zaposlenega »poslati« na dopust brez dogovora, enostransko odrejanje je v nasprotju z zakonom. Za tiste, ki ne morejo delati od doma, je izraba dopusta – če imajo lanskega ali so pripravljeni porabiti že nekaj letošnjega – finančno ugodnejša, saj je nadomestilo zanj sto odstotkov, za čakanje pa 80 odstotkov posameznikove povprečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.



​Odreditev čakanja na delo, ki lahko traja največ šest mesecev v koledarskem letu, mora biti podana v pisni obliki, lahko tudi po elektronski poti. Ob tem velja poudariti, da mora biti javni uslužbenec v času napotitve na čakanje na delo na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo. Sam uslužbenec pa ima v času čakanja pravico zahtevati izrabo letnega dopusta. Delavec, ki ne more priti v službo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meje s sosednjimi državami ali zaradi varstva otrok, lahko upraviči svojo odsotnost zaradi nastanka višje sile, pri čemer z delodajalcem deli breme – upravičen je do 50 odstotkov plače, ki pa ne sme biti nižja od 70 odstotkov minimalne plače. Predstojnik lahko zaposlenim začasno odredi drugo ali manj zahtevno delo in tudi prerazporeditev delovnega časa.



Po drugi strani pa kolektivna pogodba za javni sektor določa dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, ki znašajo do 65 odstotkov urne postavke uslužbenca. Pričakovati je, da bo vlada z interventnim zakonom določila, kdo je do dodatka upravičen in v kakšni višini.

Komentarji: