Za dodatno delo terjajo plačilo
Zaposleni naj bi do zaprtja tovarne za ameriške lastnike izpolnili vse načrte in še čez.
Odpri galerijo
Ameriški Adient je v interventni zakonodaji prejel 766.000 evrov, po izteku shem državne pomoči pa spakiral kovčke. FOTO: Leon Vidic/Delo
Štiristotrideset delavcev Adienta s podporo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bije bitko za višje odpravnine, kot jih določa zakon. Pogajanja še potekajo, višina odpravnine pa naj bi bila določena do konca meseca.
Jaka Šilak, sekretar ZSSS v območni enoti Podravje in Koroška, je pojasnil, da delavci od ameriškega lastnika terjajo višje odpravnine od zakonsko določenih, ker jim je obljubljal delo do leta 2025, prejšnji mesec pa presenetil z odločitvijo, da bo tovarno zaprl do konca tega leta. »Poleg odpravnin, ki delavcem pripadajo, se pogajamo še za dodatek,« je rekel Šilak.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je povedala, da je ZSSS na vlado naslovil pismo. V njem predlagajo spremembo zakona o dohodnini v tistem delu, ki obdavčuje odpravnine nad višino, določeno z zakonom o delovnih razmerjih. Odgovora še niso dobili, v ZSSS vedo le, da se s tem vprašanjem ukvarja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. »Nelogično je, da bi v takih razmerah, kot so zdaj podobno je tudi v ormoškem Safilu, država pobrala prispevke od odpravnin,« je prepričana Lidija Jerkič.
V ZSSS menijo, da bo ameriški lastnik poskušal v času zapiranja nadomestiti proizvodnjo za leto ali dve, kar pomeni, da bodo morali zaposleni delati več, da bodo njihove načrte izpolnili. »Naš poziv je, naj se dodatno delo plača, ker ga v nasprotnem primeru delavci ne bodo opravili. Ni najpametneje groziti, a v primerih, ko zapirajo podjetje, česa drugega ni mogoče pričakovati,« je odkrita Jerkičeva.
Sindikati spomnijo, da ameriški lastniki tovarne v Slovenj Gradcu ne bodo zaprli, ker posluje slabo, ampak ker so se odločili, da te dejavnosti tu ne bodo več opravljali. »To je povsem drugačna situacija kot pri insolventnih delodajalcih, ko ni trga, ko ni plačil, ko ni denarja za plače,« trdi Lidija Jerkič.
Ameriška multinacionalka bo proizvodne hale na Koroškem prodala. Zanje se že iščejo strateški vlagatelji. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah, je zanimanja za nakup kar nekaj, vsi zainteresirani pa prihajajo zunaj regije. Jerkičeva meni, da smo v obdobju preoblikovanja slovenske industrije. V njem izgubljamo delovna mesta z nižjo dodano vrednostjo, kar pa bo odprlo priložnost za delovna mesta v višjo dodano vrednostjo in višjimi plačami.
V zvezi z Adientom, Safilom in Magno je vladi pisala tudi Levica. Predlagajo ji, naj podjetjem, ki so prejela državno pomoč, najmanj tri mesece po koncu prejemanja državne pomoči iz interventne zakonodaje prepreči začetek postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga za zaposlene delavce in s tem onemogoči odpuščanje delavcev tik po izteku koriščenja pomoči.
»Po podatkih zavoda za zaposlovanje je ameriški Adient v interventni zakonodaji prejel 766.000 evrov, italijanski Safilo 650.000, francoski Trevis pa 252.000 evrov. Po izteku shem državnih pomoči so njihovi lastniki enostavno spakirali kovčke, 1100 delavcev pa bo pristalo na cesti. Ne gre za izolirane primere odpuščanja: medtem ko se je vlada hvalila z ohranjanjem delovnih mest, je delo izgubilo tudi 600 delavcev Boxmarka ter več kot 200 delavcev v Alpini, Cimosu, Aprilu in Gardeniji,« opozarjajo v Levici.
Jaka Šilak, sekretar ZSSS v območni enoti Podravje in Koroška, je pojasnil, da delavci od ameriškega lastnika terjajo višje odpravnine od zakonsko določenih, ker jim je obljubljal delo do leta 2025, prejšnji mesec pa presenetil z odločitvijo, da bo tovarno zaprl do konca tega leta. »Poleg odpravnin, ki delavcem pripadajo, se pogajamo še za dodatek,« je rekel Šilak.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je povedala, da je ZSSS na vlado naslovil pismo. V njem predlagajo spremembo zakona o dohodnini v tistem delu, ki obdavčuje odpravnine nad višino, določeno z zakonom o delovnih razmerjih. Odgovora še niso dobili, v ZSSS vedo le, da se s tem vprašanjem ukvarja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. »Nelogično je, da bi v takih razmerah, kot so zdaj podobno je tudi v ormoškem Safilu, država pobrala prispevke od odpravnin,« je prepričana Lidija Jerkič.
Hale bodo prodali
V ZSSS menijo, da bo ameriški lastnik poskušal v času zapiranja nadomestiti proizvodnjo za leto ali dve, kar pomeni, da bodo morali zaposleni delati več, da bodo njihove načrte izpolnili. »Naš poziv je, naj se dodatno delo plača, ker ga v nasprotnem primeru delavci ne bodo opravili. Ni najpametneje groziti, a v primerih, ko zapirajo podjetje, česa drugega ni mogoče pričakovati,« je odkrita Jerkičeva.
Sindikati spomnijo, da ameriški lastniki tovarne v Slovenj Gradcu ne bodo zaprli, ker posluje slabo, ampak ker so se odločili, da te dejavnosti tu ne bodo več opravljali. »To je povsem drugačna situacija kot pri insolventnih delodajalcih, ko ni trga, ko ni plačil, ko ni denarja za plače,« trdi Lidija Jerkič.
»Nelogično je, da bi v takih razmerah, kot so zdaj podobno je tudi v ormoškem Safilu, država pobrala prispevke od odpravnin,« je prepričana Lidija Jerkič. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ameriška multinacionalka bo proizvodne hale na Koroškem prodala. Zanje se že iščejo strateški vlagatelji. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah, je zanimanja za nakup kar nekaj, vsi zainteresirani pa prihajajo zunaj regije. Jerkičeva meni, da smo v obdobju preoblikovanja slovenske industrije. V njem izgubljamo delovna mesta z nižjo dodano vrednostjo, kar pa bo odprlo priložnost za delovna mesta v višjo dodano vrednostjo in višjimi plačami.
Levica: Multinacionalke dobile državno pomoč, nat odpustile delavce
V zvezi z Adientom, Safilom in Magno je vladi pisala tudi Levica. Predlagajo ji, naj podjetjem, ki so prejela državno pomoč, najmanj tri mesece po koncu prejemanja državne pomoči iz interventne zakonodaje prepreči začetek postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga za zaposlene delavce in s tem onemogoči odpuščanje delavcev tik po izteku koriščenja pomoči.
Tuje multinacionalke so v Sloveniji prejele državno pomoč, nato vrgle delavce na cesto. FOTO: Tadej Regent/Delo
»Po podatkih zavoda za zaposlovanje je ameriški Adient v interventni zakonodaji prejel 766.000 evrov, italijanski Safilo 650.000, francoski Trevis pa 252.000 evrov. Po izteku shem državnih pomoči so njihovi lastniki enostavno spakirali kovčke, 1100 delavcev pa bo pristalo na cesti. Ne gre za izolirane primere odpuščanja: medtem ko se je vlada hvalila z ohranjanjem delovnih mest, je delo izgubilo tudi 600 delavcev Boxmarka ter več kot 200 delavcev v Alpini, Cimosu, Aprilu in Gardeniji,« opozarjajo v Levici.
