Za manj droge v Ljubljani in več Dore v Osilnici
Zdravje v občini kaže, da diagnoza občin ni enoznačna, da je konoplje v Ljubljani osemkrat več kot na Goričkem, preventiva raka pa šepa na jugu in vzhodu.
Odpri galerijo
Občina zdravja 2020 je Tolmin, kjer pa si želijo še bolj dostopnih zdravstvenih storitev za občane.
Ljubljana – Po bolniški odsotnosti z dela sodeč smo Slovenci vse bolj bolni: pred petimi leti so bili zaposleni odsotni 13,7, zdaj že 16,4 dneva; rast beležijo kar v 88 odstotkih občin. Hkrati narašča zanimanje za preventivne presejalne programe raka. Boljše rezultate pa beležijo tudi med mladimi: čeprav jih je slaba četrtina še vedno prehranjenih, se vse več gibajo. Najbolj zdrava občina je Tolmin.
Če smo leta 2016, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) prič objavil zdravstveno sliko občin, ugotavljali, da je ta na vzhodu slabša kot na zahodu, se po petih letih spremljanja lahko tolažimo, da diagnoza še zdaleč ni enoznačna. Na razlike v zdravju namreč vpliva kopica dejavnikov, ki se razlikujejo od občine do občine: izobrazba, dohodek, zaposlenost, življenjski slog, bivalne in delovne razmere, dostopnost do osnovnih dobrin in storitev ...
Tudi dva od treh novih kazalnikih zdravja, ki jih je NIJZ letos zbral in objavil prvič, to je o uporabi najbolj priljubljene prepovedane droge pri nas – psihoaktivne konoplje, o pojavu kožnega raka in odzivnosti Slovenk na presejalni program raka na dojki Dora, potrjujeta zdravstvena razhajanja med slovenskim vzhodom in zahodom oziroma osrednjim delom države. Prepovedana droga je, kot kaže, med Ljubljančani osemkrat bolj razširjena kot na Goričkem, obenem pa ozaveščenost o programu Dora najbolj šepa na vzhodu: doseže le vsako drugo prebivalko Hodoša in domala vse Moravčanke. Vsak peti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik pri nas sta že poskusila konopljo.
Nijz je letos prvič podelil naziv občine zdravja. Dobil jo je Tolmin, ki od državnega povprečja odstopa po številnih kazalnikih, med drugim po rezultatih telesnega fitnesa otrok, prekomerne prehranjenosti otrok, visoki odzivnosti v preventivne programe, zmanjšujejo se novi primeri raka in umrljivost, manj je prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, manj je zlomov kolka pri starejših in umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, v primerjavi s slovenskim povprečjem je nižja tudi bolniška odsotnost. Tolminski župan Uroš Brežan je za Delo dejal, da je »laskavi naziv prišel nepričakovano, a z razlogom«: »Najbolj smo ponosni na povezovanje nevladnih organizacij, prostovoljcev ter občinskih in državnih inštitucij na področju zdravja občanov.« Izpostavil je programa pomoči na domu ter družinskega pomočnika, uspešen sistem prevozov za starejše …, kar vse je »potrditev, da smo ubrali pravo pot, pomeni pa tudi veliko obveznost za naprej, med drugim bi želeli, da bi postale zdravstvene storitve našim občanom še bolj dostopne.«
Že v 2016 je NIJZ ugotavljal, da je bolniška odsotnost z dela med letoma 2014 in 2015 poskočila, da je kazalnik prehranjenosti med otroci do 15. leta visok zlasti na vzhodu države, da po zdravilih za lajšanje duševnih težav več povprašujejo v Hodošu; (pre)visoki sta bili med Slovenci tudi obolevnost in umrljivost zaradi alkohola. Pred petimi leti se je v bolnišnicah zaradi alkohola dnevno zdravilo deset Slovencev, prek osemsto jih je vsako leto umrlo. Ta trend se je zdaj izboljšal, ne pa tudi število prometnih nesreč, ki jih povzročijo opiti, pravijo na NIJZ, od koder letos poročajo o naslednjih kazalnikih izboljšanja zdravja: manj je hospitalizacij zaradi astme pri mladih in zaradi klopnega meningoencefalitisa, manj Slovencev jemlje zdravila za povišan krvni tlak in za duševne težave, manj je novoodkritih rakov debelega črevesa, manj umiramo, zlasti je manj prezgodaj umrlih zaradi srčno-žilnih in rakavih obolenj, kar v 60 odstotkih občin je upadla tudi samomorilnost. Narašča ozaveščenost o preventivnih programih. Odzivnost v programu za odkrivanje raka na debelem črevesu Svit se je v petih letih povečala v 90 odstotkih občin, za raka na materničnem vratu Zora v 64 odstotkih občin, program raka na dojki Dora pa dosega več kot 76-odstotno presejanost. Telesni fitnes osnovnošolcev po državi, ki je bil pred petimi leti le v 87 občinah boljši od povprečja države, je zdaj boljši v sto občinah.
Nasprotno pa so se nekateri kazalniki zdravja poslabšali, med njimi: v dobri polovici naših občin se je poveča delež sladkornih bolnikov, več je srčnih kapi in zlomov kolka pri starejših od 65 let, več je tudi novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov in manj je občin kot v 2016, ki se lahko pohvalijo s padcem števila prehranjenih otrok: le 61.
Če smo leta 2016, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) prič objavil zdravstveno sliko občin, ugotavljali, da je ta na vzhodu slabša kot na zahodu, se po petih letih spremljanja lahko tolažimo, da diagnoza še zdaleč ni enoznačna. Na razlike v zdravju namreč vpliva kopica dejavnikov, ki se razlikujejo od občine do občine: izobrazba, dohodek, zaposlenost, življenjski slog, bivalne in delovne razmere, dostopnost do osnovnih dobrin in storitev ...
Zdravje v občinah pred petimi leti in danes. Vir: Nijz
Prepovedano gojenje konoplje v okolici Ljubljane, kjer je te prepovedane droge največ v državi. Foto Pu Ljubljana
Tudi dva od treh novih kazalnikih zdravja, ki jih je NIJZ letos zbral in objavil prvič, to je o uporabi najbolj priljubljene prepovedane droge pri nas – psihoaktivne konoplje, o pojavu kožnega raka in odzivnosti Slovenk na presejalni program raka na dojki Dora, potrjujeta zdravstvena razhajanja med slovenskim vzhodom in zahodom oziroma osrednjim delom države. Prepovedana droga je, kot kaže, med Ljubljančani osemkrat bolj razširjena kot na Goričkem, obenem pa ozaveščenost o programu Dora najbolj šepa na vzhodu: doseže le vsako drugo prebivalko Hodoša in domala vse Moravčanke. Vsak peti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik pri nas sta že poskusila konopljo.
Tolmin, občina zdravja
Župan Občine Tolmin Uroš Brežan. Foto: Blaž Močnik
Nijz je letos prvič podelil naziv občine zdravja. Dobil jo je Tolmin, ki od državnega povprečja odstopa po številnih kazalnikih, med drugim po rezultatih telesnega fitnesa otrok, prekomerne prehranjenosti otrok, visoki odzivnosti v preventivne programe, zmanjšujejo se novi primeri raka in umrljivost, manj je prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, manj je zlomov kolka pri starejših in umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, v primerjavi s slovenskim povprečjem je nižja tudi bolniška odsotnost. Tolminski župan Uroš Brežan je za Delo dejal, da je »laskavi naziv prišel nepričakovano, a z razlogom«: »Najbolj smo ponosni na povezovanje nevladnih organizacij, prostovoljcev ter občinskih in državnih inštitucij na področju zdravja občanov.« Izpostavil je programa pomoči na domu ter družinskega pomočnika, uspešen sistem prevozov za starejše …, kar vse je »potrditev, da smo ubrali pravo pot, pomeni pa tudi veliko obveznost za naprej, med drugim bi želeli, da bi postale zdravstvene storitve našim občanom še bolj dostopne.«
Večina verjame v presejalne programe
60
odstotkov občin beleži manj samomorilnosti kot pred petimi leti
odstotkov občin beleži manj samomorilnosti kot pred petimi leti
Že v 2016 je NIJZ ugotavljal, da je bolniška odsotnost z dela med letoma 2014 in 2015 poskočila, da je kazalnik prehranjenosti med otroci do 15. leta visok zlasti na vzhodu države, da po zdravilih za lajšanje duševnih težav več povprašujejo v Hodošu; (pre)visoki sta bili med Slovenci tudi obolevnost in umrljivost zaradi alkohola. Pred petimi leti se je v bolnišnicah zaradi alkohola dnevno zdravilo deset Slovencev, prek osemsto jih je vsako leto umrlo. Ta trend se je zdaj izboljšal, ne pa tudi število prometnih nesreč, ki jih povzročijo opiti, pravijo na NIJZ, od koder letos poročajo o naslednjih kazalnikih izboljšanja zdravja: manj je hospitalizacij zaradi astme pri mladih in zaradi klopnega meningoencefalitisa, manj Slovencev jemlje zdravila za povišan krvni tlak in za duševne težave, manj je novoodkritih rakov debelega črevesa, manj umiramo, zlasti je manj prezgodaj umrlih zaradi srčno-žilnih in rakavih obolenj, kar v 60 odstotkih občin je upadla tudi samomorilnost. Narašča ozaveščenost o preventivnih programih. Odzivnost v programu za odkrivanje raka na debelem črevesu Svit se je v petih letih povečala v 90 odstotkih občin, za raka na materničnem vratu Zora v 64 odstotkih občin, program raka na dojki Dora pa dosega več kot 76-odstotno presejanost. Telesni fitnes osnovnošolcev po državi, ki je bil pred petimi leti le v 87 občinah boljši od povprečja države, je zdaj boljši v sto občinah.
Zgodnje odkrivanje raka v programu Dora, ima visoko, 76-odstotno presejanost. Foto Eržen Jure
Nasprotno pa so se nekateri kazalniki zdravja poslabšali, med njimi: v dobri polovici naših občin se je poveča delež sladkornih bolnikov, več je srčnih kapi in zlomov kolka pri starejših od 65 let, več je tudi novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov in manj je občin kot v 2016, ki se lahko pohvalijo s padcem števila prehranjenih otrok: le 61.
