Zakon o investicijah v vojsko skladen z ustavo, referenduma ne bo
Ustavni sodniki zavrnili Luko Mesca, koordinatorja Levice, ki si je prizadeval, naj se o vojaških investicijah odloča na referendumu.
Odpri galerijo
V Levici se ne strinjajo z odločitvijo ustavnega sodišča, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV ni neustaven, jo bodo pa spoštovali. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ustavni sodniki so s petimi glasovi za (Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa, Klemen Jaklič, Marijan Pavčnik in Marko Šorli) in štirimi proti (Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs, Matej Accetto in Rok Čeferin) odločili, da je državni zbor s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o zakonu o investicijah ter zato ta ni v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave, ki govori o tem, da referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč ni dopustno razpisati.
Državni zbor in vlada sta po njihovem mnenju razumno utemeljila, da so investicije v Slovensko vojsko nujne, saj sta njeni opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne sposobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti. Tega pa po njihovem ne spreminja niti dejstvo, da je Slovenska vojska za delovanje v miru relativno dobro pripravljena.
Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da investicije, predvidene na podlagi zakona o investicijah v vojsko, ne pomenijo nadstandardne oborožitve (opremljenosti) Slovenske vojske oziroma da ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrabnih sil, temveč gre očitno za to, da Slovenska vojska ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se investicije vanjo v zadnjih letih bolj ali manj zaustavile. Takšno stanje nemudoma terja investicije v opremo.
»Seveda je jasno, da takih investicij ni mogoče izpeljati čez noč, temveč sta potrebna daljši čas in načrt postopnega investiranja. Nujnost investicij v Slovensko vojsko se tako ne kaže kot nujen odziv na že konkretne grožnje ali nevarnosti, temveč kot nujnost takojšnjega resnega in odgovornega pristopa k zagotovitvi takšne opremljenosti in zmogljivosti Slovenske vojske, da bo lahko v vsakem trenutku sama ali v okviru zavezništva zagotovila zadovoljivo obrambno sposobnost države. Ta sicer res ni odvisna samo od opremljenosti vojske z opremo, temveč tudi od primernega števila vojakov in poveljujočih kadrov ter od njihovega izobraževanja in usposabljanja. Vendar brez zagotovitve ustrezne opreme ni mogoče zagotoviti niti potrebnega usposabljanja vojske, kar je odločilnega pomena za izgrajevanje sposobnosti vojske, skladno zahtevanim standardom,« je zapisalo ustavno sodišče. Zagotovitev ustreznih finančnih sredstev je po njihovem mnenju tako predpostavka za zagotovitev dobre obrambe in varnosti.
Državni zbor in vlada sta po njihovem mnenju razumno utemeljila, da so investicije v Slovensko vojsko nujne, saj sta njeni opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne sposobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti. Tega pa po njihovem ne spreminja niti dejstvo, da je Slovenska vojska za delovanje v miru relativno dobro pripravljena.
Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da investicije, predvidene na podlagi zakona o investicijah v vojsko, ne pomenijo nadstandardne oborožitve (opremljenosti) Slovenske vojske oziroma da ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrabnih sil, temveč gre očitno za to, da Slovenska vojska ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se investicije vanjo v zadnjih letih bolj ali manj zaustavile. Takšno stanje nemudoma terja investicije v opremo.
»Vrata za modernizacijo SV so odprta, čaka pa nas še veliko dela,« se je na odločitev ustavnega sodišča odzval obrambni minister na twitterju.
»Seveda je jasno, da takih investicij ni mogoče izpeljati čez noč, temveč sta potrebna daljši čas in načrt postopnega investiranja. Nujnost investicij v Slovensko vojsko se tako ne kaže kot nujen odziv na že konkretne grožnje ali nevarnosti, temveč kot nujnost takojšnjega resnega in odgovornega pristopa k zagotovitvi takšne opremljenosti in zmogljivosti Slovenske vojske, da bo lahko v vsakem trenutku sama ali v okviru zavezništva zagotovila zadovoljivo obrambno sposobnost države. Ta sicer res ni odvisna samo od opremljenosti vojske z opremo, temveč tudi od primernega števila vojakov in poveljujočih kadrov ter od njihovega izobraževanja in usposabljanja. Vendar brez zagotovitve ustrezne opreme ni mogoče zagotoviti niti potrebnega usposabljanja vojske, kar je odločilnega pomena za izgrajevanje sposobnosti vojske, skladno zahtevanim standardom,« je zapisalo ustavno sodišče. Zagotovitev ustreznih finančnih sredstev je po njihovem mnenju tako predpostavka za zagotovitev dobre obrambe in varnosti.
Luka Mesec: Storili bomo vse, da se sedanjih 780 milijonov evrov ne spremeni v milijardo
Spremembe ustave iz leta 2013 o referendumski ureditvi so ljudstvu vzele možnost odločanja o ključnih vprašanjih lastne prihodnosti, je v prvem odzivu dejal Luka Mesec, koordinator Levice, in nadaljeval, da so v državi očitno dovoljeni referendumi samo še o človekovih pravicah, ne pa o vprašanjih, kako se bo porabljal javni denar.
»Žalosti nas, da je pet ustavnih sodnikov, preostali štirje so podpisani pod ločena mnenja, presojalo tako, da ni tehtalo vsebinskih argumentov, ampak so v svoji razsodbi izrazili zgolj zaupanje vladi in zaupanje v nujnost ukrepov. To je tudi njihov glavni in tako rekoč edini argument, češ, vojska potrebuje 780-milijonsko nabavo orožja, če naj se v prihodnje razvije,« je dejal Mesec.
Če bi tehtali, ali je 780 milijonov evrov bolj potrebnih na drugih, bolj podhranjenih področjih, kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba in stanovanjska politika, bi se po Meščevih besedah verjetno lahko strinjali, da so ta sredstva »krvavo potrebna tam«.
»Po tem, ko tega zakona nismo mogli ustaviti, bomo v Levici zdaj storili vse, da se sedanjih 780 milijonov evrov ne spremeni v milijardo in da to ne postane orožarski Teš 6,« je dejal Mesec in navedel, da so na komisijo za nadzor javnih financ danes že naslovili zahtevo za pridobitev vseh dokumentov o nabavi transportnega letala, pri katerem se je po Meščevih besedah cena v samo nekaj mesecih povečala s 50 na 72 milijonov evrov.
Napovedal je še, da bodo vložili zahtevo, da se novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna, razveljavi. Kot je opomnil, v pravnem redu namreč ne moreta biti dva zakona, ki urejata isto vprašanje.
Ne bodo pa v Levici, kot so sprva napovedovali, na ustavnem sodišču izpodbijali sklepa v državnem zboru, da je zakonodajni referendum o omenjeni noveli nedopusten.
Spremembe ustave iz leta 2013 o referendumski ureditvi so ljudstvu vzele možnost odločanja o ključnih vprašanjih lastne prihodnosti, je v prvem odzivu dejal Luka Mesec, koordinator Levice, in nadaljeval, da so v državi očitno dovoljeni referendumi samo še o človekovih pravicah, ne pa o vprašanjih, kako se bo porabljal javni denar.
»Žalosti nas, da je pet ustavnih sodnikov, preostali štirje so podpisani pod ločena mnenja, presojalo tako, da ni tehtalo vsebinskih argumentov, ampak so v svoji razsodbi izrazili zgolj zaupanje vladi in zaupanje v nujnost ukrepov. To je tudi njihov glavni in tako rekoč edini argument, češ, vojska potrebuje 780-milijonsko nabavo orožja, če naj se v prihodnje razvije,« je dejal Mesec.
Če bi tehtali, ali je 780 milijonov evrov bolj potrebnih na drugih, bolj podhranjenih področjih, kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba in stanovanjska politika, bi se po Meščevih besedah verjetno lahko strinjali, da so ta sredstva »krvavo potrebna tam«.
»Po tem, ko tega zakona nismo mogli ustaviti, bomo v Levici zdaj storili vse, da se sedanjih 780 milijonov evrov ne spremeni v milijardo in da to ne postane orožarski Teš 6,« je dejal Mesec in navedel, da so na komisijo za nadzor javnih financ danes že naslovili zahtevo za pridobitev vseh dokumentov o nabavi transportnega letala, pri katerem se je po Meščevih besedah cena v samo nekaj mesecih povečala s 50 na 72 milijonov evrov.
Napovedal je še, da bodo vložili zahtevo, da se novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna, razveljavi. Kot je opomnil, v pravnem redu namreč ne moreta biti dva zakona, ki urejata isto vprašanje.
Ne bodo pa v Levici, kot so sprva napovedovali, na ustavnem sodišču izpodbijali sklepa v državnem zboru, da je zakonodajni referendum o omenjeni noveli nedopusten.
