Zaradi funkcij poslanca bodo spremenili zakon
V državnem zboru danes s pravnimi strokovnjaki, nato predvidoma jasnejša pravila in sankcije za poslance.
Odpri galerijo
Ferenc Horváth mogoče ni edini, ki ima več nezdružljivih funkcij.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je tudi ob predaji letnega poročila predsedniku državnega zbora Dejanju Židanu ponovil, da bi po njegovem mnenju zaradi opravljanja nezdružljivih funkcij moral prenehati mandat Ferencu Horváthu. Narodnostni poslanec je bil še do nedavnega direktor podjetja Minta, s funkcije predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti pa ne želi odstopiti.
»Poslanci morajo biti pod enako strogim nadzorom kot vsi funkcionarji v državi in sankcije morajo veljati prav tako za vse,« odgovarja predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki si od današnjega posveta glede nezdružljivosti funkcij s pravnimi strokovnjaki obeta dodatna pojasnila. Na področju nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanke in poslanca se namreč v primerih, ko zakon o poslancih napotuje na uporabo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pojavlja vprašanje razmerij med obema ureditvama. Tako tudi poslanec Ferenc Horváth zatrjuje, da s funkcije predsednika narodne skupnosti ne bo odstopil, saj zakon glede nezdružljivosti funkcij za poslance po njegovem ne velja.
Današnji posvet, ki bo zaprt za javnost, bi poslancem lahko služil tudi kot podlaga za nadaljnje odločanje mandatno-volilne komisije v tem primeru. Kot je navedel Boris Štefanec, je »žogica pri poslancih«, ki so v relativno kratkem času bistveno spremenili svoja stališča. »A nekaj so izjave za medije in drugo dejanja,« še dodaja. Pred tem namreč niso podprli predloga Levice za razširitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi presojali o razlogih za nezdružljivost funkcij Horvátha.
Primer narodnostnega poslanca sicer ni edini primer, ko je kateri od poslancev opravljal nezdružljivi funkciji. V minulem mandatu je tudi poslanec Branislav Rajić opravljal funkcijo direktorja svojega podjetja. O tem je obvestil tudi KPK, ki pa ni ukrepala. Zakaj? Zdajšnji senat KPK je šele 25. aprila letos dopolnil sistemsko pojasnilo, v katerem je zapisano, da KPK ni pristojna za »skupino funkcionarjev«, če za njih drugi zakon določa drugačna pravila kot zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V primeru Branislava Rajića tako niso uvedli postopka, so pa drugače pretehtali v primeru poslanca Ferenca Horvátha, saj so – tako KPK – ugotovili, da prvotno sistemsko pojasnilo nima podlage ne v zakonu in ne poslovniku.
Ali je med kršitelji še kdo izmed poslancev, po spremembi sistemskega mnenja v KPK že preverjajo. Trenutno pridobivajo dokumentacijo, kdaj bo nadzor končan, pa ne morejo napovedati.
Vprašanje nezdružljivosti funkcij poslancev torej kliče po sistemski ureditvi, kar naj bi storili predvidoma s spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. »Želimo, da so jasna, transparentna in ostra pravila, ki omogočajo tudi sankcioniranje, združena na enem mestu,« napoveduje Dejan Židan, ki je o spremembah že govoril z ministrico za pravosodje Andrejo Katič.
»Poslanci morajo biti pod enako strogim nadzorom kot vsi funkcionarji v državi in sankcije morajo veljati prav tako za vse,« odgovarja predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki si od današnjega posveta glede nezdružljivosti funkcij s pravnimi strokovnjaki obeta dodatna pojasnila. Na področju nezdružljivosti opravljanja funkcije poslanke in poslanca se namreč v primerih, ko zakon o poslancih napotuje na uporabo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pojavlja vprašanje razmerij med obema ureditvama. Tako tudi poslanec Ferenc Horváth zatrjuje, da s funkcije predsednika narodne skupnosti ne bo odstopil, saj zakon glede nezdružljivosti funkcij za poslance po njegovem ne velja.
Današnji posvet, ki bo zaprt za javnost, bi poslancem lahko služil tudi kot podlaga za nadaljnje odločanje mandatno-volilne komisije v tem primeru. Kot je navedel Boris Štefanec, je »žogica pri poslancih«, ki so v relativno kratkem času bistveno spremenili svoja stališča. »A nekaj so izjave za medije in drugo dejanja,« še dodaja. Pred tem namreč niso podprli predloga Levice za razširitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi presojali o razlogih za nezdružljivost funkcij Horvátha.
Za sistemsko ureditev
Primer narodnostnega poslanca sicer ni edini primer, ko je kateri od poslancev opravljal nezdružljivi funkciji. V minulem mandatu je tudi poslanec Branislav Rajić opravljal funkcijo direktorja svojega podjetja. O tem je obvestil tudi KPK, ki pa ni ukrepala. Zakaj? Zdajšnji senat KPK je šele 25. aprila letos dopolnil sistemsko pojasnilo, v katerem je zapisano, da KPK ni pristojna za »skupino funkcionarjev«, če za njih drugi zakon določa drugačna pravila kot zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V primeru Branislava Rajića tako niso uvedli postopka, so pa drugače pretehtali v primeru poslanca Ferenca Horvátha, saj so – tako KPK – ugotovili, da prvotno sistemsko pojasnilo nima podlage ne v zakonu in ne poslovniku.
Ali je med kršitelji še kdo izmed poslancev, po spremembi sistemskega mnenja v KPK že preverjajo. Trenutno pridobivajo dokumentacijo, kdaj bo nadzor končan, pa ne morejo napovedati.
Vprašanje nezdružljivosti funkcij poslancev torej kliče po sistemski ureditvi, kar naj bi storili predvidoma s spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. »Želimo, da so jasna, transparentna in ostra pravila, ki omogočajo tudi sankcioniranje, združena na enem mestu,« napoveduje Dejan Židan, ki je o spremembah že govoril z ministrico za pravosodje Andrejo Katič.
