Ljubljana – Čez dobre tri mesece se bo iztekel rok, ki ga je določilo ustavno sodišče državnemu zboru za uskladitev volilne zakonodaje z ustavo. Ker se ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu ne obetajo dodatni glasovi, nujni za sprejetje, ministrstvo za javno upravo usmerja moči le v risanje novih meja volilnih okrajev.
Posebno pozornost trenutno namenjajo predvsem najmanjšim in največjim volilnim okrajem, torej Hrastniku na eni strani ter na primer Grosupljemu in Slovenski Bistrici na drugi. Po številu volilnih upravičencev je med njimi razlika v razmerju več kot 1 : 3. Ob zahtevanem merilu geografske zaokroženosti na ministrstvu za javno upravo želijo doseči še, da nobena občina ne bi bila razdeljena na več volilnih enot, izjema naj bi bila le ljubljanska.
V koliko odstotkov odstopanja med volilnimi okraji bo minister
Boštjan Koritnik na koncu privolil, še ni jasno, a slišati je,
da radikalnemu odstopanju vendarle ni naklonjen. Najpogosteje je sicer – tudi med strankami z izjemo SDS – slišati naklonjenost do največ 25 odstotkov.
NSi vidi kot alternativo kombinirani volilni sistem
Ker pa je v nasprotju z uvedbo prednostnega glasu po vzoru evropskih volitev za spremembo meja volilnih okrajev dovolj navadna večina, bi koalicija teoretično lahko sama potrdila zakonodajo. A zadnji odgovori NSi nakazujejo, da je ta scenarij malo verjeten. »Še vedno smo prepričani, da bi z ukinitvijo volilnih okrajev volivci dobili odločilen vpliv na izvolitev oziroma izbiro poslancev,« so poudarili in hkrati napovedali, da če bodo v državnem zboru iskali drugačno rešitev za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, bodo predlagali rešitve v smeri kombiniranega volilnega sistema, po katerem bi del poslancev volili po proporcionalnem, del pa po večinskem volilnem sistemu. To idejo podpirajo tudi v SDS, a da bi se o tem do 21. decembra, ko se bo iztekel rok za uresničitev ustavne odločbe, zedinilo najmanj 60 poslancev, se zdi skoraj neverjetno.
Koalicija bo najverjetneje skušala dobiti glasove za spremembe v opoziciji. Na primer SD je vseskozi poudarjala, da sta zanje obe možnosti sprejemljivi, in s svojimi predlogi tako sodelovala pri oblikovanju obeh možnih rešitev.
Bodo pa na ministrstvu za javno upravo ob predstavitvi, ki je napovedana za september, predvidoma dodatno pozornost namenili tudi poslancem, ki prihajajo iz »kritičnih volilnih okrajev«. Že drobna menjava, na primer drugačna razdelitev naselij ali občin med 88 volilnimi okraji, lahko pomeni »grožnjo« za izvolitev tega ali onega poslanca v dozdajšnji strankarski trdnjavi. Torej ne le da obstaja bojazen, da bodo posamezniki kljubovali odločitvam matičnih strank, ampak tudi – na slednje je pred časom opozoril tudi predsednik republike
Borut Pahor –, da bi poslanci, ki se ne bi strinjali s predlogom sprememb, sami vložili v zakonodajno proceduro svoj predlog, kar bi ob pravilu, da se lahko naenkrat obravnava le en zakon o isti temi, povzročilo zastoj.
Vsi pa so se strinjali, da bodo zakon vložili v parlamentarno proceduro poslanci in ne vlada, saj bi se sicer, kot je opozoril Borut Pahor, to lahko spremenilo v glasovanje o vladi.
Če volilni okraji ne bodo popravljeni in bodo sledile nove volitve, je pričakovati, da bi kdo lahko izpobijal rezultate, a o tem, da bi jih ustavno sodišče razveljavilo, večina ustavnih pravnikov dvomi.
