»Zdi se, da Janez Janša ne bo mogel sestaviti vlade« (VIDEO)

Prvak NSi je prepričan, da bo sestavni del prihodnje vlade, pa naj bo to desna ali leva. Poudarja, da mora v politiki priložnost dobiti nova generacija, ki se zaveda, da bomo v tej državi vedno različni. A če bomo hoteli biti uspešni, bomo morali najti načine, da sodelujemo.

Koliko prvakov strank vas pokliče zvečer zasebno domov?

Trije. Ne bom vam govoril o konkretnih imenih, se mi pa zdi lepo, da se včasih tudi politiki obnašamo človeško, in ko se pokličemo, se ne pogovarjamo le o strateških zadevah, temveč tudi o tem, kako so naši otroci in soproge.

Torej ne drži informacija, da vas je s temi osebnimi klici ob večerih povsem prevzel Janez Janša?

Nihče me ni prevzel, ker se mi zdi komunikacija med predsedniki strank normalna stvar. Janez Janša je zgolj eden izmed predsednikov strank, s katerimi se pogovarjam.

Slišati je, da ste se odločili, da boste v zadnjih dneh kampanje začeli poudarjati svoje razlikovanje s SDS.



Pokazali bomo predvsem, da je NSi zagotovilo normalnosti in prozahodne evropske usmeritve. Tudi v Slovenijo želimo pripeljati življenjski standard Avstrije ali Nemčije. Večkrat sem že povedal, da bo naša stranka del razvojne vlade. V katerikoli vladi bomo skrbeli, da je ne bi odnašalo preveč v eno ali drugo smer. Delujemo povezovalno, nikogar ne izključujemo, ker se zavedamo, da smo se politiki po volitvah dolžni pogovarjati in iskati rešitve. Volilni sistem je proporcionalen, kar pomeni, da so koalicijske vlade nujne, s tem pa tudi pogovori in sodelovanje. Poleg tega je tudi s terena sporočilo ljudi politikom zelo jasno: »Nehajte se kregati in poiščite skupne rešitve v dobro Slovenije.« Lahko sem samo vesel, da vsi tisti, ki jih mediji navajate kot kandidate za predsednike vlade, v NSi vidijo koalicijskega partnerja. In si nas želijo, ker smo strokovni in zanesljivi.

Torej bodo razočarani tisti, ki pričakujejo, da boste do volitev tudi vi izjavili »v španoviji s prvakom SDS nas ne bo«?  

Povedali bomo, da smo se pripravljeni pogovarjati z vsemi in da za vse veljajo enaka pravila igre. To pa sta programska uskladitev in vzpostavitev zaupanja.

Ste religiozen človek. Vas ne moti radikalna protimigrantska politika SDS?

Politika, ki jo zagovarjamo v zvezi s to temo, je znana: nikogar ne bomo pustili žejnega in lačnega, a hkrati je jasno, da se ne bomo mi prilagajali prišlekom. Če ti želijo živeti v Sloveniji, se morajo prilagoditi našemu načinu življenja, zakonom in naši ustavi. To stališče je povsem skladno z vrednotami, ki jih zagovarjamo.

Komentirajte predvolilno navezo med Zoranom Jankovićem in Karlom Erjavcem.

Gre za en obupen poskus Desusa, da obstane v parlamentu. Po 14 letih te stranke v vladah so ljudje spoznali njeno realno vrednost oziroma to, da je velika razlika med tistim, kar Karl Erjavec dela, in tistim, kar govori. To, kar počne, je stvar preteklosti, blokovska delitev na »naše« in »vaše« pa kaže tudi na izrazito pomanjkanje idej. Desus je zazrt v preteklost, priložnost mora dobiti nova generacija, ki se zaveda, da bomo v tej državi vedno različni. A če bomo hoteli biti uspešni, bomo morali najti načine, da sodelujemo. In le tako bo ta država lahko resnično napredovala.



Karl Erjavec vas je označil za notoričnega lažnivca, ko ste dejali, da je naša stran vedela, da se nam v arbitražni zgodbi prisluškuje.

S temi izjavami pove gospod Erjavec največ o sebi. Dokumenti dokazujejo, da je naša projektna skupina vedela, da jim Hrvati prisluškujejo in da je vedela, da je komunikacija med Drenikovo in Sekolcem nedovoljena. Ko to veš, je popolnoma nelogično, da je Drenikova komunicirala z našim sodnikom. Erjavec ne odgovarja na moja vprašanja z argumenti, temveč z napadi. Za arbitražo smo zapravili 6,7 milijona evrov, meja s Hrvaško pa še vedno ni rešena. Erjavec se obnaša tako kot selektor nogometne reprezentance, ki močno izgubi, selektor pa pravi, da s tem nima nič.

Je stališče NSi do evtanazije in pomoči pri samomoru – to je aktualno po tem, ko je v javnost prišel primer Janka Pleterskega, ki hoče umreti – odklonilno?

Tako je, nisem naklonjen tem idejam.



Kako bi pa bili v koaliciji s SD, ki je temu naklonjena, v nasprotju z njim pa prvaka SDS zanima samo življenje, in ne smrt?

V koaliciji je vedno treba iskati kompromise. Seveda je koalicija prek različnih bregov mogoča, če se dogovorimo, da nekaterih tem preprosto ne odpiramo. Govorim o tistih zadevah, pri katerih so stališča diametralno nasprotna. Pri temah, kot je na primer obdavčitev plač, pa je precej lažje najti skupno stališče. Ideja je, da bi se dogovarjali o projektnem sodelovanju, in ko bi bili cilji doseženi, bi šli vsak po svoje.

Ustava narekuje ločenost cerkve in države. Je torej primerno, da imate volilni pano pred pragom cerkve?

Če bi se strankarsko gradivo delilo v cerkvah ali viselo na cerkvenih zidovih ali v župniščih, bi bilo to nedopustno. Če pa plakat stoji ob cerkvi, se mi ne zdi takšna težava, še zlasti ker je ta prostor odprt za vse stranke in ker mi nismo dobili nobene ekskluzive. Morate pa vedeti, da so kazni v Ljubljani za postavitev plakatov na javni površini brez dovoljenja izjemno visoke in da smo kandidati na volitvah zaradi omejenih finančnih sredstev pri oglaševanju prisiljeni iskati tudi površine, ki so v zasebni lasti. Tako je prišlo tudi do plakata pred črnuško cerkvijo.

Pravite, da bo vaš rezultat boljši, kot kažejo javnomnenjske raziskave, tudi zato, ker se Janeza Janše volivci bojijo, levičarjev ne marajo, Marjan Šarec pa se jim zdi vsebinsko prazen.

Tako menim, ker imamo veliko podporo pri tistih, ki se še vedno niso dokončno odločili, koga bi volili. Menim, da je to za nas v zadnjih dneh kampanje velika priložnost, da ljudi prepričamo, da smo mi garant normalnosti. In da z NSi ne tvegajo, da se jim zgodi kaj nenavadno radikalnega, saj smo sidro stabilnosti in varne prihodnosti Slovenije. Naša nekoliko pomlajena ekipa je usmerjena v prihodnost in zagovarja skupne človeške vrednote, na katerih je zgrajena moderna Evropa. Nekateri, ki nam hočejo škoditi, nam podtikajo, da je naš program preveč liberalen, a vedno lahko dokažemo, da zagovarjamo socialno tržno gospodarstvo, ki predstavlja zmagovito formulo najuspešnejših držav v Evropi in svetu. Verjamem, da zato lahko pričakujemo najboljši rezultat v zgodovini NSi.



Kako si razlagate dejstvo, da vaša naravna volilna baza, torej mladi na podeželju, daje prednost Listi Marjana Šarca?

Mislim, da ta velika podpora Marjanu Šarcu izvira iz lika Ivana Serpetinška, ki ga je igral predvsem na podeželju. Čeprav on poudarja, da gre za iluzijo, da seveda on v resnici ni Serpetinšek.

Po volitvah bodo pomembnejše stranke na četrtem, petem mestu, ker bodo one določale, kakšna bo vlada, pravite in dodajate, da boste vi premier. Govorite o desno-levi koaliciji, v kateri bi bili vezni člen vi, Janez Janša pa bi se, vsaj formalno, odpovedal vodenju vlade?



Poglejva stvari logično. Glede na vse izključitve, ki so bile izrečene, se zdi, da Janez Janša ne bo mogel sestaviti vlade. Marjan Šarec trdi, da je čas za nove obraze in da s starimi ne bo šel v koalicijo. NSi, SDS in Lista Marjana Šarca bodo prišle v parlament. In če te tri stranke zložiš skupaj, prideš do ustrezne večine, ki lahko sestavlja vladno koalicijo. Če nam gre torej vsem za to, da se življenje premakne na bolje, je torej vse mogoče. Mene nihče ne izključuje in vesel sem, da sem lahko povezovalni člen.

O tem ste se že dogovarjali?

Tukaj bom naredil piko. Mislim, da sem vam povedal vse.

Križajva nekaj programskih točk konkurentov: SD bi povišala davek na dobiček.

Mi smo proti temu, ker menimo, da je skupna obdavčitev dobička pri nas v primerjavi z državami, s katerimi tekmujemo na trgu, povsem primerljiva. Je pa naša skupna točka zmanjšanje davka na plače oziroma razbremenitev dela. Zavzemamo se za zmanjšanje splošne dohodninske olajšave, prek katere bi povišali neto plačo, skozi to pa bi spodbudili potrošnjo in s tem priliv v proračun prek DDV.

Ena najtežjih nalog prihodnje vlade bo urejanje razmer v zdravstvu. Vi pravite, naj denar sledi bolniku, a dejstvo je, da je tega denarja za sedanjo košarico pravic preprosto premalo. Treba bo zagotoviti ali več denarja ali pa zmanjšati obseg pravic.

Če bomo namenjali enak znesek za zdravstvo, kot ga zdaj, je jasno, da bo košarica pravic manj polna. Če pa se bo za zdravstvo dalo več, mi se zavzemamo za samo eno zdravstveno dajatev in smo proti dopolnilnemu zavarovanju, bo obseg pravic državljanov ostal enak. O višini prispevne stopnje za zdravstvo se je treba še dogovoriti. Del finančnih sredstev bi se dalo dobiti iz bolniških odsotnosti, za katere gre 314 milijonov evrov na leto. Če bi vsaj polovico tega denarja, ki gre za bolniške, uporabili za odpravo čakalnih vrst, bi storili veliko. In denar bi bil bolj koristno porabljen – ali v javnem sistemu ali pri koncesionarjih ali pri zasebnikih.

So torej nekatere bolniške neupravičene?

Ne trdim tega, govorim pa o tem, da bi jih bilo manj, če bi bilo zdravljenje ljudjem prej dostopno. Ker bolniška, ko človek čaka na zdravljenje ali operacijo, tudi stane. In včasih se za bolniško plača več, kot bi stalo plačilo dodatnih posegov ali operacij.

Državni proračun je moral prejšnja leta za pokojnine zagotoviti Zpizu okoli 1,4 milijarde evrov, lani malo manj kot milijardo. Iz tega »prihranka« bi Desus jemal sredstva za višje pokojnine. Vam je ideja blizu?

Včasih človek težko verjame, da nas ima Karl Erjavec za tako neumne. Transfer iz proračuna je še vedno velik, pokojninska blagajna bi bila vzdržna, če iz proračuna ne bi bilo treba dati vsako leto ene milijarde evrov za pokojnine. Torej toliko, kot bo stal drugi tir. Jasno je torej, da je nujna reforma in da na starih konceptih ne bomo mogli vztrajati. Ob starajoči se družbi je treba poiskati način, da bodo tisti, ki so prejemali približno enako plačo, imeli tudi približno enako visoko pokojnino. To je mogoče doseči z različnim usklajevanjem pokojnin, torej da se pokojnine usklajujejo različno.



Ste za ukinitev SDH?

Ne. Če si politika resnično želi, da se iz tega premoženja, ki ga imamo, res kaj ustvari, naj ga da v roke dobrim upravljalcem v tujini in ti naj bodo plačani po učinku. Tako je storila Romunija, ko se je politika umaknila iz neposrednega upravljanja, so državna podjetja začela delati bolje. Podpiram idejo, da združimo vse državno premoženje in od njega dobimo čim več koristi za javno dobro. Politika naj se ne vmešava v gospodarstvo.

Dejali ste, da so imele elite koristi od NLB.

Če bo ostala v državni lasti, bo tako še naprej. Ljudje so v NLB v preteklosti dobili kredite, ki jih ne bi smeli, njihov dolg pa smo plačali državljani. Moralo bi nas zanimati le dvoje – da banka posluje čim bolje in da imajo komitenti čim boljše razmere za poslovanje. Pri tem lastništvo nima nobenega pomena. Kot politika pa me skrbi, da bi morali še kdaj zagotavljati denar za njene dokapitalizacije.

Kakšno je vaše stališče do prevzema Proplusa, ki izdaja program POP TV in Kanala A?

Politika se v to zadevo ne sme vmešavati. Slišal pa sem, da sta se v tej zgodbi spopadla kitajski in ameriški kapital, pri čemer sem na strani zadnjega, ker smo del zahodnega sveta in civilizacije, za katerega smo se odločili leta 2003 na referendumu.

Še osebno vprašanje: zakaj do 26. leta niste poskusili alkohola?

Zaradi tragične življenjske izkušnje mojega očeta. Odraščal je v družini, ki je trpela zaradi alkohola. Moj oče se je odločil, da alkohola ne bo pil in v tem duhu sem bil vzgojen tudi sam. Hvaležen sem bil srednješolskim sopotnikom, ki so to mojo pozicijo razumeli in skrbeli zame tako, da so ob petkovih zabavah zame vedno kupili brezalkoholno pijačo.