Zdravstveno osebje na udaru
Medicinske sestre so ga deležne pri vsakodnevnem delu, to povzroča čezmeren stres.
Odpri galerijo
Poleg fizične utrujenosti in izčrpanosti se med medicinskim osebjem pospešeno pojavlja vedno več stresa. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Medicinske sestre so tako kot drugo zdravstveno osebje med epidemijo novega koronavirusa izčrpane, tako v velikih bolnišnicah kot na drugih področjih zdravstvenega varstva.
»Izvajalci zdravstvene in babiške nege so zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, izčrpani in izgoreli, na robu zmogljivosti,« poudarja Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (Zbornice - Zveze).
Poleg fizične utrujenosti in izčrpanosti se med medicinskim osebjem pospešeno pojavlja tudi vedno več stresa.
Na te težave so opozorili na nedavnem 17. simpoziju zdravstvene in babiške nege, ki je potekal pod geslom Z medicinskimi sestrami in babicami do zdravja za vse in je pritegnil 900 udeležencev. Seveda virtualno.
Ažmanova je na simpoziju med drugim dejala: »Izvajalci zdravstvene in babiške nege ter oskrbe smo ključni za zagotavljanje zdravstvenega varstva tako lokalno kot svetovno, še zlasti v času in razmerah, v katerih smo.«
Svetina je še dejal, da pravica do zdravja obsega več kot le pravico do zdravstvenega varstva, zdravje pa ne zadeva le posameznikovega fizičnega vidika, ampak tudi psihosocialni vidik.
Dr. Aiga Rurane, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, je na virtualnem simpoziju, kot so zapisali v sporočilu za javnost, prav tako spregovorila »o ključni vlogi medicinskih sester in babic, ki predstavljajo več kot polovico zdravstvenih delavcev, pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe«, govorila je tudi o krepitvi zdravstvene nege in babištva v Evropi.
Izvajalci zdravstvene in babiške nege so zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, povsem izčrpani in izgoreli, na robu zmogljivosti. Že sicer se spoprijemamo z velikim pomanjkanjem kadra in slabimi delovnimi razmerami, v trenutnih razmerah pa je to še bolj izrazito. Če smo pred mesecem dni rekli, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, je danes še huje.
Težave se pojavljajo praktično povsod, tako v zdravstvenih kot socialnovarstvenih zavodih. Epidemiološke razmere v državi so resne, pacientov je veliko, poleg tega pa smo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege samo ljudje, tudi mi zbolevamo, imamo otroke, ki zbolevajo in za katere moramo skrbeti.
Izvajalci zdravstvene nege so na svojem delovnem mestu izpostavljeni več dejavnikom stresa, kar dokazuje cela vrsta raziskav. V trenutnih razmerah, povezanih z epidemijo, je stresa še bistveno več, saj se poleg tega, da so izpostavljeni možnosti okužbe, priča še nenehnemu spreminjanju stvari, dogajajo se prerazporeditve zaradi pomanjkanja kadra, spopadamo se z razmerami, kakršnih pri nas še ni bilo.
Kratkoročna rešitev je nagraditev kadra za delo v izrednih razmerah – da ostanejo, zdržijo v teh nemogočih okoliščinah, da ne bomo doživeli bega iz poklica in na bolniški dopust.
O posledicah stresa pri zaposlenih v slovenskih bolnišnicah je na simpoziju spregovorila dr. Mojca Dobnik. Predstavila je raziskavo, ki jo je med zaposlenimi v zdravstveni negi v v 21 bolnišnicah izvedla v somentorstvu z dr. Matjažem Maletičem in prof. dr. Brigito Skela Savič.
V njej so ugotovili, da med velike težave sodijo pomanjkanje ustrezno izobraženih zaposlenih v zdravstveni negi, delovne zahteve in preobremenjenost zaposlenih, kar vodi v stres, prav tako so mednje uvrstili kadrovske stiske, nadurno delo, pa tudi nepravilno načrtovanje in vodenje zaposlenih.
Dobnikova je še povedala, da vse raziskave ugotavljajo enako: večplasten pritisk, ki so ga medicinske sestre deležne pri vsakodnevnem delu, povzroča čezmeren stres.
Za obvladovanje dejavnikov stresa je treba izboljšati delovne razmere in kakovost življenja zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem s sprejetjem in izvajanjem ukrepov – med drugim tudi kadrovskih standardov in normativov – ki bodo omogočili uvajanje sprememb v zdravstvu.
»Izvajalci zdravstvene in babiške nege so zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, izčrpani in izgoreli, na robu zmogljivosti,« poudarja Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (Zbornice - Zveze).
Poleg fizične utrujenosti in izčrpanosti se med medicinskim osebjem pospešeno pojavlja tudi vedno več stresa.
Izvajalci zdravstvene in babiške nege ter oskrbe so ključni za zagotavljanje zdravstvenega varstva.
Sedanja zdravstvena kriza dokazuje, da potrebujemo več sodelovanja med strokami in solidarnost.
Več kot polovica zdravstvenih delavcev so medicinske sestre in babice.
Sedanja zdravstvena kriza dokazuje, da potrebujemo več sodelovanja med strokami in solidarnost.
Več kot polovica zdravstvenih delavcev so medicinske sestre in babice.
Na te težave so opozorili na nedavnem 17. simpoziju zdravstvene in babiške nege, ki je potekal pod geslom Z medicinskimi sestrami in babicami do zdravja za vse in je pritegnil 900 udeležencev. Seveda virtualno.
Ažmanova je na simpoziju med drugim dejala: »Izvajalci zdravstvene in babiške nege ter oskrbe smo ključni za zagotavljanje zdravstvenega varstva tako lokalno kot svetovno, še zlasti v času in razmerah, v katerih smo.«
Izvajalci zdravstvene in babiške nege so zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, izčrpani in izgoreli, na robu zmogljivosti,« poudarja Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege (Zbornice - Zveza).
Foto Leon Vidic
Foto Leon Vidic
Pravica do zdravja ni le pravica do zdravstvenega varstva
Na zbornici to že dolgo poudarjajo, v tem zahtevnem letu, ki ga zaznamuje epidemija, še toliko bolj. Na velike težave medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev je na simpoziju opozoril tudi Peter Svetina, varuh človekovih pravic: »V tej krizi se dokazuje, da potrebujemo več sodelovanja med strokami in solidarnost med vsemi iz različnih strok, ki ste v tem času najbolj obremenjeni.«Svetina je še dejal, da pravica do zdravja obsega več kot le pravico do zdravstvenega varstva, zdravje pa ne zadeva le posameznikovega fizičnega vidika, ampak tudi psihosocialni vidik.
Dr. Aiga Rurane, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, je na virtualnem simpoziju, kot so zapisali v sporočilu za javnost, prav tako spregovorila »o ključni vlogi medicinskih sester in babic, ki predstavljajo več kot polovico zdravstvenih delavcev, pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe«, govorila je tudi o krepitvi zdravstvene nege in babištva v Evropi.
Monika Ažman: Epidemiološke razmere v državi so resne
Kako hudo so po vaši oceni že izčrpane medicinske sestre in drugo zdravstveno ter negovalno osebje zaradi epidemije novega koronavirusa? Prav tako so gotovo izčrpani reševalci, ki opravljajo prevoz bolnikov, med njimi tudi tisti, ki delajo pri nekaterih koncesionarjih in za katere je slišati, da ne dobijo dodatkov, kot jih dobijo reševalci v javni službi.
Izvajalci zdravstvene in babiške nege so zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, povsem izčrpani in izgoreli, na robu zmogljivosti. Že sicer se spoprijemamo z velikim pomanjkanjem kadra in slabimi delovnimi razmerami, v trenutnih razmerah pa je to še bolj izrazito. Če smo pred mesecem dni rekli, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, je danes še huje.
Kje so največje težave, ki jih doživljajo medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, v katerih bolnišnicah, domovih za ostarele?
Težave se pojavljajo praktično povsod, tako v zdravstvenih kot socialnovarstvenih zavodih. Epidemiološke razmere v državi so resne, pacientov je veliko, poleg tega pa smo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege samo ljudje, tudi mi zbolevamo, imamo otroke, ki zbolevajo in za katere moramo skrbeti.
Vedno bolj opozarjate na stres, ki ogroža zdravstvene delavce?
Izvajalci zdravstvene nege so na svojem delovnem mestu izpostavljeni več dejavnikom stresa, kar dokazuje cela vrsta raziskav. V trenutnih razmerah, povezanih z epidemijo, je stresa še bistveno več, saj se poleg tega, da so izpostavljeni možnosti okužbe, priča še nenehnemu spreminjanju stvari, dogajajo se prerazporeditve zaradi pomanjkanja kadra, spopadamo se z razmerami, kakršnih pri nas še ni bilo.
Kaj bi morala država nemudoma urediti? Tudi nagraditi izpostavljene medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje?
Kratkoročna rešitev je nagraditev kadra za delo v izrednih razmerah – da ostanejo, zdržijo v teh nemogočih okoliščinah, da ne bomo doživeli bega iz poklica in na bolniški dopust.
Preobremenjenost vodi v stres
O posledicah stresa pri zaposlenih v slovenskih bolnišnicah je na simpoziju spregovorila dr. Mojca Dobnik. Predstavila je raziskavo, ki jo je med zaposlenimi v zdravstveni negi v v 21 bolnišnicah izvedla v somentorstvu z dr. Matjažem Maletičem in prof. dr. Brigito Skela Savič.
V njej so ugotovili, da med velike težave sodijo pomanjkanje ustrezno izobraženih zaposlenih v zdravstveni negi, delovne zahteve in preobremenjenost zaposlenih, kar vodi v stres, prav tako so mednje uvrstili kadrovske stiske, nadurno delo, pa tudi nepravilno načrtovanje in vodenje zaposlenih.
Dobnikova je še povedala, da vse raziskave ugotavljajo enako: večplasten pritisk, ki so ga medicinske sestre deležne pri vsakodnevnem delu, povzroča čezmeren stres.
Za obvladovanje dejavnikov stresa je treba izboljšati delovne razmere in kakovost življenja zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem s sprejetjem in izvajanjem ukrepov – med drugim tudi kadrovskih standardov in normativov – ki bodo omogočili uvajanje sprememb v zdravstvu.
