Zrak v EU vse boljši, a še daleč od čistega
Emisije petih glavnih onesnažil zraka so se v Evropi v zadnjih treh desetletjih močno zmanjšale, v svojem zadnjem poročilu ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Najbolj, za 93 odstotkov, so upadle emisije žveplovih oksidov (SOx), v Sloveniji še za malenkost več, toda tačas ko se trendi emisij SOx v EU v zadnjih letih še naprej znižujejo, so se pri nas obrnili. Vrednosti SOx so se povečale za dobre tri odstotke.
Ugotovitev, da so bile evropske države med 1990 in 2020 uspešne v boju za bolj zdravo okolje, ne pomeni, da zdaj Evropejci dihajo neoporečen zrak; prej velja, da smo v preteklosti dihali zrak, onesnažen prek vseh meja.
EEA je poleg težkih kovin, črnega ogljika in obstojnih organskih onesnaževal pod drobnogled vzela tudi peterico glavnih onesnažil, to je emisij dušikovih (NOx) in žveplovih oksidov, amonijaka (NH3), finih prašnih delcev PM 2,5 in nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC) v evropskem ozračju, v času od 1990 do 2020.
Zmanjšanje emisij SOx po navedbah poročila EEA pripisuje prehodu od trdnih in tekočih goriv z visoko vsebnostjo žvepla na goriva z nizko vsebnostjo, kot je, denimo, zemeljski plin, v industriji pa so vrednosti SOx najbolj učinkovito zmanjšali z razžveplovalnimi tehnologijami.
V državah EU so poleg emisij SOx po letu 1990 najbolj upadle emisije NOx in NMVOC – oboje za okrog 60 odstotkov. Za polovico je EU znižala vrednosti trdnih prašnih delcev, le za dobro tretjino pa vrednosti amonijaka. Industrija, proizvodnja energije, ogrevanje, kmetijstvo in promet so dejavnosti, ki vplivajo na kakovost zunanjega zraka, med evropskimi državami, na katere odpade skoraj 57-odstotni delež omenjenih emisij, pa so Francija, Nemčija, Italija in Španija. Zmanjšanje emisij NMVOC in NOx pripisujejo tako ukrepom v cestnem prometu oziroma avtomobilski industriji kot tudi v energetiki z uvajanjem novih tehnologij zgorevanja in zmanjševanjem dimnih plinov.
Po podatkih EEA so bili v obdobju 2020-2021 najmanj uspešni v bitki z izpusti NOx v Španiji, Franciji, Italiji in Romuniji. Poleg tega so Francija, Italija in Nemčija v tem času povečevale zlasti izpuste NMVOC, katerih glavni povzročitelj je industrija. Na drugi strani so največje zmanjšanje SOx v istem obdobju beležili v Bolgariji, Italiji in Španiji, in sicer v proizvodnji in distribuciji energije. Z izpusti amonijaka so se najbolj uspešno spopadli na Poljskem, emisije PM 2,5 pa so se med 2020 in 2021 povečale kar v 18 državah – najbolj v Franciji, Romuniji, Italiji in Nemčiji.
Pri emisijah SOx boljši od 30-letnega evropskega povprečja
Slovenija je v zadnjih treh desetletjih pri zmanjševanju onesnažil uspešno lovila korak s povprečjem EU pri NOx, ki jih je znižala za 66 odstotkov in pri emisijah NMVOC, od evropskega povprečja je bila po podatkih EEA boljša pri zniževanju emisij SOx, precej pa je zaostala z zniževanjem emisij amonijaka in prahu.
Ugotovitev, da so bile evropske države v treh desetletjih uspešne v boju za bolj zdravo okolje, pa ne pomeni, da zdaj Evropejci v povprečju dihajo neoporečen zrak; prej velja, da smo v preteklosti dihali zrak, onesnažen prek vseh sprejemljivih meja. In medtem ko povprečne vrednosti onesnažil v EU z izjemo dušikovih oksidov in PM 2,5 upadajo tudi v zadnjih letih, Slovenija v 2021 po podatkih Statističnega urada (Surs) poleg povečanih emisij dušikovih oksidov beleži zlasti precejšnje – 3,3-odstotno povečanje emisij SOx – s 4200 na 4400 ton.
V 2021 je v Sloveniji po podatkih Sursa nastalo 26.800 ton emisij NOx ali za 1,6 odstotka več kot v 2020; gospodinjstva so jih prispevala dobro četrtino, med vsemi dejavnostmi pa največ kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Skoraj za desetino je bilo več tudi emisij PM 10 – 15.100 ton, medtem ko se količina emisij NH3 (18.500 ton) v primerjavi z letom prej ni spremenila.
Tihi ubijalci
Po EEA je leta 2020 v EU samo zaradi izpostavljenosti prekomernemu onesnaženju z delci PM 2,5 prezgodaj umrlo najmanj 238.000 ljudi, še 49.000 smrti pa gre pripisati onesnaženosti zraka z NOx.
Onesnaženost zraka tako ostaja okolijski in zdravstveni problem številka ena v EU in je glavni »krivec« za pojavnost astme, srčno-žilnih obolenj in pljučnega raka.
