Žrtve fojb so tudi žrtve fašizma

Kulturnik Igor Komel verjame, da bo slovensko-italijansko obmejni prostor nekoč dobil skupni učbenik zgodovine, ne pa tudi, da ga bo dočakal. Od leta 1987 je ravnatelj Kulturnega doma v Gorici, lani pa je prejel državno slovensko priznanje za soustvarjanje medkulturnega sožitja med narodi. Tudi po dogodkih v Bazovici ostaja prepričan, da Gorica in Nova Gorica lahko postaneta evropski zgled.

Zanikanje in sprevračanje zgodovine največ težav povzroči prebivalcem ob meji, je v nedavnem intervjuju za Delo opozorila zgodovinarka Kaja Širok. Komel se s tem strinja: »Obmejni prostor je bil od nekdaj termometer razmer med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo ter nato Slovenijo. Če so bili odnosi dobri, se je to poznalo med ljudmi. Če so bili slabi, smo bili prvi, ki so to čutili na lastni koži.«

Trohico olajševalnih okoliščin za Bazovico je našel v tem, da bodo kmalu volitve v evropski parlament in da so politiki to očitno začeli izkoriščati. Pri tem upa, da odnosi med državama in še posebno odnosi do manjšin na obeh straneh meje, ne bi postali tarča političnih spletk: »Slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji morata dokazati, da smo laboratorij sožitja v tem prostoru. Biti moramo še bolj odločni pri našem delu za mir, sožitje in sobivanje različnosti.«

Mesti zanimivi le skupaj

Toda, kako politično hujskanje občuti prostor, ki je bil dolgo na prepihu nacionalnih trenj? Generacije pred nami bi lahko veliko povedale tudi o fizičnih napadih in pleskarskih akcijah po slovenskih stavbah. »Upam, da so ti časi minili.« A se zgodovina vsaj malo ponavlja. »V časopisih te predstavljajo kot krvnika. Nekdanji goriški odbornik za kulturo nam je jasno povedal, da ga Slovenci ne zanimamo ne tukaj ne na drugi strani meje. Nekdanji župan Ettore Romoli je odprl vrata neofašističnemu gibanju Casa Pound. Za naš kulturni praznik smo dobili »darilo« s fašističnimi plakati na slovenskih šolah. Sledila je Bazovica. Takšnega črnega vala si Gorica ne zasluži. Odkar vodim Kulturni dom ste prvi novinar iz Slovenije, ki me o tem sprašuje,« pravi Komel. »Takšna vprašanja so novinarji do zdaj postavljali v Trstu, a se je stvarnost zdaj očitno dotaknila tudi Gorice. Upam, da bova naslednjič govorila o pozitivnih stvareh med Slovenci, Italijani in Furlani.«

Pravi, da Gorica v Italiji ne pomeni veliko, kot tudi Nova Gorica v Sloveniji ne. »Skupaj pa sta zanimivi v evropskem smislu. Naša prihodnost je le v navezi, čeprav nisem zadovoljen s tem, kar se zadnje čase dogaja v Gorici.« Neprimerno se mu zdi, da župan Rodolfo Ziberna odpira vrata občine pripadnikom in somišljenikom nekdanjega fašističnega odreda X-Mass in da je med pobudniki razstave o fojbah v evropskem parlamentu, potem pa z novogoriškim županom Klemnom Miklavičem reže bodečo žico za skupno kolesarsko pot: »Ni mi všeč ta dvojna igra. O fojbah moramo imeti enako mnenje, saj so trpeli Italijani in Slovenci, je pa res, in to podčrtaj, da so žrtve fojb tudi žrtve fašizma! Če ne bi bilo fašizma, teh žrtev ne bi bilo in tega se je treba zavedati. Slovenci pod fašizmom niso umirali, ker bi bili komunisti, ampak ker so bili Slovani. Zdaj pa nam nihče more govoriti: jaz sem žrtev, ti pa ne. Če ne bi bilo fašizma, bi bil ta prostor verjetno drugačen in bi se drugače razvijal.«

Norija

»Učbenik bi bil dobrodošel, saj bi to pomenilo, da smo stvari razčistili. Tudi za to bo prišel čas. Žal mi je le, da moja generacije tega še ne bo dočakala. Bo pa vaša,« Komel pravi, da je predsednik Borut Pahor v Bruslju predsedniku evropskega parlamenta Albertu Tajaniju, ki je razburil z govorom v Bazovici, predal poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in mu na njegovi podlagi predlagal uvedbo skupnega učbenika zgodovine. »Oktobra 2016 smo na slovesno odkritje spomenika slovenskim vojakom na soškem bojišču povabili slovenskega in italijanskega predsednika. To je bil znak novih slovensko-italijanskih pogledov na naš prostor. Vsi smo poudarjali, da je šlo za norijo. Upam, da bomo tako nekoč govorili tudi o dogodkih pred, med in po drugi svetovni vojni.«