Ameriška svarila Evropi pred rusko invazijo Ukrajine

ZDA pri zaveznikih iz Evropske unije svarijo zaradi morebitne ruske invazije Ukrajine. Kot poroča Bloomberg, v Washingtonu natančno opazujejo kopičenje ruske vojske v bližini ukrajinske meje in so evropske partnerje obvestili o svojih skrbeh. Te so menda utemeljene na informacijah, ki jih še niso delili z evropskimi vladami, za zdaj omenjajo le javno dostopne. Pri Bloombergu navajajo neimenovanega uradnika Bele hiše, ki je Ukrajino označil za partnerico.

ZDA in severnoatlantska vojaška zveza Nato so Rusijo že spomladi obtoževale zaradi kopičenja do sto tisoč vojakov, tankov in vojaških letal na meji z Ukrajino, a je tedaj ameriški predsednik Joe Biden poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina ter se dogovoril za srečanje. Oktobra je Moskvo obiskal novi ameriški direktor obveščevalne agencije Cia Bill Burns, a Rusija premike svojih vojaških sil označuje za notranjepolitično stvar ter raje sama izzivanja obtožuje Američane, ki s svojimi vojaškimi ladjami plujejo v Črnem morju.

Je junijsko srečanje predsednikov ZDA in Rusije preprečilo napad na Ukrajino? FOTO: Denis Balibouse/Reuters

Bloomberg navaja oceno »osebe blizu Kremlja«, da Rusija ta čas ne načrtuje vojne z Ukrajino, ob morebitnem izzivanju le-te pa je pripravljena na uporabo sile. Putina je po telefonu poklicala tudi nemška kanclerka Angela Merkel in ga prosila, naj uporabi svoj vpliv v Belorusiji za razelektritev krize zaradi več tisoč migrantov z Bližnjega vzhoda, ki poskušajo prodreti na Poljsko. Putin je menda posredovanje zavrnil in namesto tega obtožil Ukrajino zaradi domnevne uporabe vojaških dronov.

Kot smo že poročali, je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen po sredinih pogovorih v Beli hiši zaplete na beloruski meji s Poljsko označila za zlorabo migrantov kot orožju proti Evropski uniji. »Absolutno delimo mnenje, da gre za hibridni napad avtoritarnega režima za poskus destabilizacije demokratičnih sosed,« je pogovore z ameriškim vodstvom označila za produktivne. »Ne bo jim uspelo, zavarovali bomo naše demokracije!«

Migrant prejema zdravstveno pomoč na meji med Poljsko in Belorusijo. FOTO: Ramil Nasibulin/AFP

V demokratski Beli hiši se najbrž dobro zavedajo, da je Rusija v času delovanja sedanjega predsednika Joeja Bidna kot podpredsednika v vladi Baracka Obame zavzela ukrajinski Krim, tokratna kriza pa je še toliko bolj nevarna, ker se v zahodnih prestolnicah bojijo morebitne hkratne kitajske agresije proti Tajvanu. Američane občasno izzivajo iranske in nekatere druge sile na Bližnjem vzhodu, na evropskem vzhodu pa je tik pred zimo na kocki preskrba z zemeljskim plinom, pri katerem je Stara celina nesorazmerno odvisna od Rusije. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v primeru poljskega zaprtja meje že zagrozil s prekinitvijo dotoka ruskega plina prek njegove države.

O krizi na poljsko-beloruski meji je sinoči razpravljal varnostni svet OZN. ZDA, Velika Britanija, Estonija, Francija, Norveška in Albanija so po razpravi obsodile orkestrirano ogrožanje človeških življenj in blaginje za politične namene Belorusije. O tem ter o Ukrajini se je med drugim v Parizu pogovarjala ameriška podpredsednica Kamala Harris.