Arbitražna razsodba je ostala kamen spotike
Ker Hrvaška ne izpolnjuje svoje obveznosti glede meje, je še negotova slovenska podpora njenemu vstopu v schengen.
Odpri galerijo
Novinarska konferenca po tristranskem srečanju predsednikov je pokazala, da so ostali vsak na svoji strani. FOTO: Nikolina Vuković Stipanićev/ Cropix
Predsednik Borut Pahor je danes v Šibeniku pozval Zagreb, naj uveljavi arbitražno razsodbo in olajša odločitev slovenske vlade o vstopu Hrvaške v schengen. Njegova kolegica Kolinda Grabar-Kitarović verjame, da bodo hrvaški vstop v schengen podprle vse države članice EU.
Predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor so se udeležili že šestega rednega letnega srečanja trilaterale, da bi okrepili odnose in sodelovanje med državami. Novinarska konferenca po tristranskem srečanju je pokazala, da je vsak ostal na svoji strani.
Pahor je povedal, da mora Hrvaška kot kandidatka za vstop v schengen predvsem izpolniti vse tehnične kriterije in pogoje. Kot je poudaril, ne namerava prejudicirati nobene odločitve slovenske vlade. Ta bo morala sprejeti odločitev, ko bo evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje vse pogoje. Po njegovi oceni bi imela vlada v vsakem primeru lažje delo, če bi Hrvaška izpolnjevala svoje obveznosti glede meje, ki so ji naložene z odločitvijo arbitražnega sodišča. Glede tehničnih ovir na slovensko-hrvaški meji je Pahor pojasnil, da se v odsotnosti enotne evropske politike vse države zatekajo k nacionalnim rešitvam problema ilegalnih migracij ter da je slovenska vlada dolžna storiti vse, da zavaruje državno mejo.
Zagreb je pozval, naj o tem razmisli v prihodnjih mesecih. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi državi mejo tudi obojestransko označili. Grabar-Kitarovićeva verjame v podporo vseh držav članic EU pri odločanju o hrvaškem vstopu v schengen. Po njenem je vstop Hrvaške, ki je izpolnila vse tehnične kriterije za vstop v schengensko območje, v interesu vseh. Po mnenju Grabar-Kitarovićeve lahko Slovenija in Hrvaška, ki imata veliko več skupnih stvari kot tistih, ki ju ločujejo, presežeta nerešena vprašanja. Pahor je sklenil, da dialog nima alternative.
Pahor in Grabar-Kitarovićeva dvostranskih sporov nista premaknila z mrtve točke. Ljubljana bo še naprej vztrajala, da je arbitražno razsodbo treba uresničiti, ker je z njo spor o meji dokončno rešen. Zagreb ne bo spremenil stališča, da je treba nadaljevati pogovore o meji, ker je Slovenija s prisluškovalno afero kompromitirala arbitražni postopek. Hrvaška po vsej verjetnosti tudi ne bo spoštovala odločitve Sodišču EU v Luksemburgu, če bo v začetku prihodnjega leta odločilo, da z nespoštovanjem arbitražne razsodbe o meji med državama krši evropski pravni red.
Nič drugače ni s slovensko-avstrijskimi odnosi, ki jih je skalila odločitev Avstrije, da bo v boju proti migracijam nadzirala mejo s Slovenijo. Čeprav se Van der Bellen strinja s Pahorjem in Grabar-Kitarevićevo, da je treba vztrajati pri nadzoru zunanjih meja EU, avstrijski predsednik hkrati poudarja, da je treba nadzirati tudi schengenske meje. Kljub njegovi oceni, da je schengenski prostor velik dosežek in da zapiranje notranjih meja v EU zaradi migrantske krize lahko povzroči domino učinek, ni spremenil prepričanja, da za nadzor meje s Slovenijo obstajajo upravičeni razlogi.
Čeprav se predsedniki Pahor, Van der Bellen in Grabar-Kitarovićeva ne strinjajo, ohranjanje dialoga na najvišji ravni ni le samemu sebi namen. V vse bolj nemirnih časih na mednarodnem političnem prizorišču je izmenjava mnenj in argumentov dobrodošla, bolj produktivno pa bi seveda bilo, če bi predsedniška trojica ponudila kompromisne rešitve za dvostranske spore. Če je to komu prav ali ne, v svetu mednarodno pravo skoraj vedno izgubi bitko z mednarodno politiko. V takšni situaciji imajo prizadeti na izbiro, da se pritožujejo, ker je svet krivičen, in izgubljajo čas ali pa iščejo kompromise, ki lahko prispevajo k napredku države.
Na trilateralnem srečanju so predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije podprli Skopje, Tirano in Sarajevo. Zavzeli so se za čimprejšnje odprtje pristopnih pogajanj Albanije in Severne Makedonije z EU in za dodelitev statusa kandidatke BiH. Po oceni Van der Bellna imata BiH in Kosovo več težav na tej poti. Kljub temu upa, da jima bo uspelo pridobiti status kandidatk za članstvo.
Predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor so se udeležili že šestega rednega letnega srečanja trilaterale, da bi okrepili odnose in sodelovanje med državami. Novinarska konferenca po tristranskem srečanju je pokazala, da je vsak ostal na svoji strani.
Dialog nima druge alternative
Pahor je povedal, da mora Hrvaška kot kandidatka za vstop v schengen predvsem izpolniti vse tehnične kriterije in pogoje. Kot je poudaril, ne namerava prejudicirati nobene odločitve slovenske vlade. Ta bo morala sprejeti odločitev, ko bo evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje vse pogoje. Po njegovi oceni bi imela vlada v vsakem primeru lažje delo, če bi Hrvaška izpolnjevala svoje obveznosti glede meje, ki so ji naložene z odločitvijo arbitražnega sodišča. Glede tehničnih ovir na slovensko-hrvaški meji je Pahor pojasnil, da se v odsotnosti enotne evropske politike vse države zatekajo k nacionalnim rešitvam problema ilegalnih migracij ter da je slovenska vlada dolžna storiti vse, da zavaruje državno mejo.
Zagreb je pozval, naj o tem razmisli v prihodnjih mesecih. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi državi mejo tudi obojestransko označili. Grabar-Kitarovićeva verjame v podporo vseh držav članic EU pri odločanju o hrvaškem vstopu v schengen. Po njenem je vstop Hrvaške, ki je izpolnila vse tehnične kriterije za vstop v schengensko območje, v interesu vseh. Po mnenju Grabar-Kitarovićeve lahko Slovenija in Hrvaška, ki imata veliko več skupnih stvari kot tistih, ki ju ločujejo, presežeta nerešena vprašanja. Pahor je sklenil, da dialog nima alternative.
Pahor in Grabar-Kitarovićeva dvostranskih sporov nista premaknila z mrtve točke. Ljubljana bo še naprej vztrajala, da je arbitražno razsodbo treba uresničiti, ker je z njo spor o meji dokončno rešen. Zagreb ne bo spremenil stališča, da je treba nadaljevati pogovore o meji, ker je Slovenija s prisluškovalno afero kompromitirala arbitražni postopek. Hrvaška po vsej verjetnosti tudi ne bo spoštovala odločitve Sodišču EU v Luksemburgu, če bo v začetku prihodnjega leta odločilo, da z nespoštovanjem arbitražne razsodbe o meji med državama krši evropski pravni red.
Podpora Skopju, Tirani in Sarajevu
Nič drugače ni s slovensko-avstrijskimi odnosi, ki jih je skalila odločitev Avstrije, da bo v boju proti migracijam nadzirala mejo s Slovenijo. Čeprav se Van der Bellen strinja s Pahorjem in Grabar-Kitarevićevo, da je treba vztrajati pri nadzoru zunanjih meja EU, avstrijski predsednik hkrati poudarja, da je treba nadzirati tudi schengenske meje. Kljub njegovi oceni, da je schengenski prostor velik dosežek in da zapiranje notranjih meja v EU zaradi migrantske krize lahko povzroči domino učinek, ni spremenil prepričanja, da za nadzor meje s Slovenijo obstajajo upravičeni razlogi.
Čeprav se predsedniki Pahor, Van der Bellen in Grabar-Kitarovićeva ne strinjajo, ohranjanje dialoga na najvišji ravni ni le samemu sebi namen. V vse bolj nemirnih časih na mednarodnem političnem prizorišču je izmenjava mnenj in argumentov dobrodošla, bolj produktivno pa bi seveda bilo, če bi predsedniška trojica ponudila kompromisne rešitve za dvostranske spore. Če je to komu prav ali ne, v svetu mednarodno pravo skoraj vedno izgubi bitko z mednarodno politiko. V takšni situaciji imajo prizadeti na izbiro, da se pritožujejo, ker je svet krivičen, in izgubljajo čas ali pa iščejo kompromise, ki lahko prispevajo k napredku države.
Na trilateralnem srečanju so predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije podprli Skopje, Tirano in Sarajevo. Zavzeli so se za čimprejšnje odprtje pristopnih pogajanj Albanije in Severne Makedonije z EU in za dodelitev statusa kandidatke BiH. Po oceni Van der Bellna imata BiH in Kosovo več težav na tej poti. Kljub temu upa, da jima bo uspelo pridobiti status kandidatk za članstvo.
